Zadovoljna.si
Ameriška zastava

Novice

Michelle Obama ali Ann Romney – katera bo prva dama?

M.K.
14. 09. 2012 12.14
4

Združene države Amerike so v velikem pričakovanju prihajajočih predsedniških volitev. Kampanje demokratskega kandidata Baracka Obame in republikanca Mitta Romneyja so v polnem teku, veliko vlogo pri celotnem dogajanju pa igrata tudi njuni partnerici Michelle Obama ter Ann Romney, ki lahko h končni zmagi svojih soprogov in nazivu 'prva dama Združenih držav Amerike' doprineseta več, kot se morda zdi na prvi pogled. A kdo pravzaprav sta dami, ki ju v javnosti vedno videvamo urejeni do zadnje podrobnosti ob boku svojih partnerjev?

Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike so eden najpomembnejših dogodkov v državi, glede na globalni sloves te velesile pa so vanjo uprte tudi oči svetovne javnosti. V ospredju sta seveda oba kandidata: demokrat in aktualni predsednik Barack Obama in republikanec Mitt Romney, povsod, kjer se pojavita, pa ju običajno spremljata njuni življenjski sopotnici Michele in Ann. Če o kandidatih hote ali nehote vemo skorajda vse, pa to niti približno ne drži za njuni soprogi, zato smo raziskali njuni življenji in ugotovili, da sta si dami precej podobni: obe veljata za izredno družinski osebi, obe sta materi in obe dobrodelni. Vendarle pa je med njima tudi kar nekaj razlik.

Različna verska pripadnost

Michelle LaVaughn Robinson Obama je stara 48 let, njena 'tekmica Ann Lois Romney pa šteje 63 pomladi. Michelle je odraščala v Chicagu, čeprav korenine njene družine segajo na jug, kamor je bil v času pred ameriško državljansko vojno njen prapradedek iz Afrike pripeljan kot suženj, Ann pa je svoje otroštvo preživela v majhnem mestecu v zvezni državi Michigan. Prva ima enega, druga pa dva brata. Aktualna prva dama ZDA je nekoč v enem izmed intervjujev dejala, da je odraščala v običajni družini, ki se je zaradi dolgega delovnika družila zgolj ob večerji in poznejšem igranju družabnih iger ter branju. Redno so obiskovali obrede metodistične cerkvene skupnosti, dopust pa običajno preživljali v kmečki koči v Michiganu. Po drugi stani je Ann odraščala v tradicionalni ameriški družini, njen oče pa je strogo nasprotoval vsem organiziranim oblikam religije, vendarle pa se je družina identificirala z episkopalno cerkveno skupnostjo.

Doktorica znanosti in diplomantka z zamudo

Michelle je obiskovala prestižno srednjo šolo Whitney Young, nato pa se odločila slediti bratu na univerzo v Princetonu. Diplomirala je iz sociologije in afriško-ameriških študij, tri leta pozneje pa pridobila še naziv Juris Doctor na pravni fakulteti v Harwardu ter tako zajadrala v pravne vode. Na harwardski univerzi je sodelovala pri demonstracijah proti odpustitvi manjšinskih profesorjev in delala kot asistentka v pravni pisarni, ki je klientom z nizkimi dohodki pomagala pri najemanju stanovanja. Je tretja prva dama Združenih držav Amerike s podiplomsko izobrazbo (pred njo sta jo imeli zgolj še Hillary Clinton in Laura Bush). Annina pot do diplome je bila veliko daljša in precej bolj trnova. Po zaključku srednje šole se je odločila za študij na univerzi Brigham Young, ki pa je zaradi nosečnosti ni mogla dokončati. Diplomirala je tako šele po preselitvi družine v Belmont, in sicer iz francoskega jezika.

Obe v ospredje postavljata družinske vrednote

Ann je svojega bodočega soproga Mitta spoznala že v osnovni šoli, nato pa je par izgubil stike. Vnovič sta se srečala leta 1965 in ugotovila, da sta si usojena. Ko je Mitt moral na dveinpolletno mormonsko misijonarsko dolžnost v Francijo, se je Ann odločila sprejeti njegovo vero in se prepustila verskemu usmerjanju njegovega očeta Georgea, tedanjega michinganskega guvernerja. Ker je pogrešala svojega fanta, se je v prvem semestru študija odločila za izmenjavo v Franciji, a ji je mormonska skupnost dovolila le dva obiska in nekaj kratkih telefonskih pogovorov. Vrnila se je v ZDA in se vključila v prostovoljne dejavnosti ter se začela sestajati z akademikom Kimom S. Cameronom. Mittu je napisala poslovilno pismo, a jo je ta v povratnici prosil, naj počaka nanj. Takoj, ko se je vrnil s Francije, se je par decembra leta 1968 spet združil in se leto pozneje po mormonskih običajih tudi poročil. V zakonu se jima je rodilo pet sinov: Taggart, Matthew, Joshua, Benjamin in Craig. Michelle pa je Baracka spoznala veliko pozneje, ko ga je kot novinca uvajala v odvetniški družbi, v kateri je bila zaposlena. Njuno razmerje se je začelo s poslovnim kosilom, ključni trenutek pa je sledil na uradnem poslovnem srečanju, kjer jo je Barack popolnoma očaral. Par se je poročil oktobra leta 1992, v zakonu pa sta se jima rodili dve hčerki: Malia Ann leta 1998 in Natasha (Sasha) leta 2001.

Ena je pravnica, druga gospodinja

Ann je za razliko od Michelle, ki je bila vedno karierna ženska, po poroki ostala gospodinja in vzgajala svojih pet sinov ter se vsak dan znova spopadala z očitki svojih staršev zaradi odločitve za veliko družino v rosno mladih letih. Ker so bila sedemdeseta leta čas izredno močnega feminizma in navala uspešnih kariernih žensk, so jo zviška gledale tudi sošolke, a Ann je bila odločno prepričana, da dela prav. S prijateljicami se je udeleževala kuharskih tečajev, bila aktivna članica PTA in začela igrati tenis ter postala ena najboljših igralk v svoji okolici. Želela si je sicer obiskovati podiplomski študij iz umetnostne zgodovine, a so ji natrpan urnik, vzgoja otrok in zdravstvene težave to preprečili. Leta 1997 se je namreč začela pojavljati odrevenelost in kronična utrujenost. Zdravniki so po temeljitih preiskavah ugotovili, da boleha za multiplo sklerozo. Novica je močno prizadela tako njo kot njenega moža. Zahvaljujoč kombinaciji tradicionalnih in alternativnih terapij se je njen življenjski slog tako rekoč vrnil v ustaljene tirnice, zdravila pa so pomagala ustaviti napredovanje bolezni.

Michelle Obama ima s sprejemi in slavnostmi že veliko izkušenj.
Michelle Obama ima s sprejemi in slavnostmi že veliko izkušenj.FOTO: Reuters
Politični parket sta obe preizkusili že v preteklosti

Nobena od kandidatk za prvo damo Združenih držav Amerike ni novinka na političnem parketu – vsaj posredno ne. Obe sta namreč že v preteklosti stali ob strani svojima soprogoma, ko sta se potegovala za različne politične položaje. Leta 2005 je bil Barack izvoljen za senatorja v ameriškem parlamentu in čeprav bi bilo pričakovano, da se bo družina iz Chicaga preselila v Washington, se to ni zgodilo, vse dokler Barack leta 2008 ni postal prvi temnopolti predsednik Združenih držav Amerike, Michelle pa posledično prva temnopolta prva dama. V enem izmed televizijskih intervjujev je priznala, da sta imela z možem po preselitvi v Belo hišo kar nekaj težav pri usklajevanju politične kariere in družinskih obveznosti. Ann pa je bila javnosti prvič izpostavljena kot sodelavka v kampanji svojega moža za izvolitev v guvernerja zvezne države Massachusetts. Javnost jo je videla kot preveč spoštljivo do svojega moža, po njeni izjavi, da se z možem v dvajsetih letih nista nikoli sprla, pa so jo nekateri kolumnisti začeli še bolj zaničevati. Takrat naj bi se zaklela, da ne bo nikoli več sodelovala v nobeni kampanji, saj je bila preveč boleča izkušnja, iz katere pa se je veliko naučila. A očitno se je morala leta 2007, ko je Mitt napovedal posredno kandidaturo na volitvah leto pozneje, pošteno ugrizniti v jezik.

Bo Ann zamenjala Michelle?

Romneyju se leta 2008 ni uspelo prebiti do republikanske kandidature, po drugi strani je bil Obama veliko bolj uspešen in je tako uresničil trditve, da bodo Združene države Amerike prej dobile temnopoltega predsednika kot pa žensko predsednico. Ko je postala prva dama ZDA, je Michelle dobila ogromno novih nalog in zadolžitev, med katerimi so prevladovale službene poti, shodi in predsedniški sprejemi. Moža spremlja na vse vidnejše prireditve, zaradi modernega, elegantnega in veličastnega stila oblačenja pa je postala prava modna ikona sodobnega sveta. Baracka spremlja in mu stoji ob strani tudi v tekmi za drugi predsedniški mandat in spet nastopa v vlogi govornice ter potencialnim volivkam in volivcem zagotavlja, da bosta z možem poskrbela za ustrezne reforme ter Ameriko utrdile kot svetovno velesilo. Številne ankete v ZDA kažejo, da veliko ljudi Baracka podpira ravno zaradi Michelle, ki je v preteklih letih pokazala pravi odnos do državljanov in je lahko zgled dobre matere ter uspešne ženske.

Obe sta se preizkusili tudi kot govornici

Michelle Obama je predana pravnica, ki kljub temu, da ji ni treba delati in bi lahko mirno vrnila odvetniško licenco, ostaja v svojem poklicu in dela kot odvetnica prostovoljka ter pomaga ljudem, ki si ne morejo privoščiti pravnega svetovanja. Podobno kot njena 'tekmica' Ann je aktivna tudi v številnih drugih oblikah prostovoljnega dela pomoči potrebnim, posebno skrb pa namenja tudi izobraževanju otrok in mladine ter zdravstveni oskrbi šibkejših. Ann je navdušena nad konji in večkrat je v javnosti priznala, da je ravno jahanje rešilo njeno življenje in ji pomagalo v boju proti zahrbtni bolezni, da je spet začela nadzorovati mišice na desni strani telesa. V aktualnih kampanjah svojih soprogov igrata obe zelo pomembno, če ne celo odločilno vlogo. Michelle je gostja v številnih pogovornih in zabavnih oddajah, v eni izmed njih je celo pokazala, da zna delati sklece, postala pa je celo govornica na Barackovih shodih – pod pogojem, da si govore sestavi sama in se jih nauči na pamet. Tudi Ann svojemu soprogu kljub temu, da politiko še vedno smatra za nevarno igro, brezpogojno stoji ob strani in ko le dobi priložnost, kritizira Obamove ideološke zamisli. Tudi ona pa je dobila priložnost spregovoriti na shodu tik pred republikansko konvencijo na Floridi. V svojem govoru je s poudarkom na družinskih vrednotah poskušala apelirati na ženske volivke. Katera izmed obeh kandidatk za prvo samo svetovne velesile je bila v svojih govorih in pojavi bolj prepričljiva in je pripomogla k zmagi svojega soproga, bo znano 6. novembra.

Ameriška zastava
Ameriška zastava FOTO: Thinkstock
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 658