Žrtev napada naj bi bila Fozia, sicer mati štirih deklic. Možu Zeeshanu naj bi prekipelo, ker mu je rodila štiri deklice in nobenega sina, zaradi česar jo je s pomočjo mame in sester polil s kerozinom ter jo živo zažgal. Fozia naj bi pri tem utrpela hude opekline po kar 40 odstotkih telesa, bila naj bi v kritičnem stanju, trenutno pa naj bi bila v bolnišnici Sheikh Zayed. Policija moža, ki naj bi bil do žene nasilen že v preteklosti, še ni aretirala. Kot so sporočili, ga bodo preganjali le v primeru, da bo to zahtevala bodisi žrtev sama bodisi kdo od njenih bližnjih. Mož je dejanje zaenkrat zanikal in dejal, da se je žena opekla z vrelim čajem.

Primer ni osamljen

Podobno se je zgodilo tudi letos julija, ko je mož v mestu Jagtigal živo zažgal svojo ženo. Par je bil poročen 7 let. Po treh letih poroke so ga člani njene družine na svoje stroški (v okviru dote) poslali v Dubaj, od koder pa se je vrnil tri dni pred tragedijo. Od članov ženine družine je zahteval še dodaten denar, da bi si kupil motor, a mu ga niso hoteli dati. Anjaneelu je grozil, da bo sicer ubil ženo Samalato, če mu ne izročijo denarja, nato pa pritisnil nanjo, naj denar priskrbi ona. Ker Samalata od članov svoje družine ni uspela dobiti dovolj denarja, da bi si Anjaneelu lahko kupil motor, jo je polil z bencinom in zažgal, pri čemer je utrpela tako hude opekline, da je v bolnišnici zaradi njih umrla, mož pa se je sam predal policiji.

Redko se zaključi z obsodbo

V Pakistanu vsako leto svojo ženo zažge okoli 300 moških ali njihovih družin. Kot navajajo pri Združenju za napredek žensk v Pakistanu, je težava iz leta v leto večja, policija pa redkokatere povzročitelje kaznuje, saj naj bi bila za sodno preganjanje tovrstnih dejanj nujno potrebna natančna opredelitev nasilja v družini v zakonodaji, v Pakistanu pa to še ni urejeno. »Ugotovili smo, da je zažiganje žena vsako leto v Pakistanu usodno za okoli 300 žensk. Najpogosteje jih žive zažgejo bodisi njihovi možje bodisi moževi sorodniki,« ugotavljajo pri združenju. V poročilu Amnesty International iz leta 1999 je bilo zabeleženih 1.600 primerov zažigov, le 60 so jih obravnavali na sodišču, le dva primera pa sta se zaključila z obsodbo. V Indiji se z obsodbo zaključi okoli 30 odstotkov primerov zažigov. V številnih primerih naj bi ženske na tak način storile tudi samomor

Lahko bi zahtevali ločitev ...

... a žene v določenih primerih raje umorijo. V Pakistanu je ločitev dovoljena, a kot kažejo podatki, se nekatere družine še vedno raje odločajo za umor neželenih žena. Mnogokrat storilci niso preganjani, saj naj bi policija imela napačne podatke o razlogu smrti. Številni naj bi policiji kot razlog smrti navedli, da je ženska umrla v eksploziji ali da se je zgodila nesreča pri kuhanju, v takih primerih pa naj policija primera ne bi več preiskovala. Kot navajajo pri organizaciji, so tudi zdravniki že večkrat poudarili, da določena ženska recimo ni bila smrtno poškodovana v eksploziji, temveč da je bila zažgana, a se za to menda ne zmenijo. "Kar vemo, je le vrh ledene gore," je povedala predstavnica Združenja za napredek žensk v Pakistanu. "Za zažig se prevečkrat odločajo ravno zato, ker se zadeve zelo redko zaključijo s sodnim epilogom."

Indija preganja umor zaradi dote

Žrtev nasilja – bodisi posrednega ali neposrednega, fizičnega ali verbalnega, naj bi bila vsaka druga ženska v Pakistanu. Ženske so pogosto žrtve posilstev, umorov, nekaterim celo odtrgajo ude, nekatere pa žive zažgejo. Zažiganje žena je oblika nasilja v družini, ki jo prakticirajo ne le v Pakistanu, temveč tudi v Indiji. Pri tem ne gre za zažiganje žensk na grmadi, ki je uradno prepovedano od leta 1892, temveč možje (ali njihovi sorodniki) svojo ženo običajno polijejo z gorivom, nato pa žive zažgejo v znak jeze, maščevanja. V Indiji naj bi bilo tovrstno nasilje iz leta v leto bolj popularno. V začetku 80. let prejšnjega stoletja naj bi bilo takih primerov okoli 400 letno, zdaj pa naj bi bilo takih primerov okoli 5.000 letno.

Za umor zaradi bale tudi dosmrtna ječa

V Indiji je velikost bale, ki jo ženin od nevestine družine prejme ob poroki, odraz bogastva. Leta 1961 je parlament v Indiji prepovedal zahteve po doti, leta 1986 pa kot obliko nasilja v družini opredelil tudi umor zaradi dote. V novem kazenskem zakoniku je tako opredeljeno, da če je bila ženska umorjena v prvih 7 letih zakona in se pokaže, da je bila tik pred smrtjo na kakršen koli način zlorabljena s strani moža ali katerega koli člana moževe družine zaradi zahteve po doti, gre za umor zaradi dote. Zagrožena kazen je od 7 let zapora do dosmrtne zaporne kazni, z ukrepom pa upajo, da bodo število umorov žena zaradi denarja sčasoma zmanjšali.