Dekleta in ženske, ste pripravljene na izredno stanje?

Ne, niso se začele razprodaje. Nobena nova outlet trgovina se ni odprla. Nobena zelo pomembna zvezdnica ni rodila in nobena se ni poročila. No, vsaj jaz nisem seznanjena s tem. Vseeno pa vem, da se je z EUROM 2008 začelo izredno stanje.

Vsi moški starega kontinenta, ki dajo kaj nase, bodo do konca meseca govorili samo o enem: o nogometu. Njihove oči ne bodo več uprte v lepo oblikovane ženske boke, ne bodo jih več zanimale seksi ritke in bujna oprsja. Središče njihovega užitka bo postala žoga. Seveda nogometna. Zanjo se bodo borili igralci na terenu in vanjo bodo uprte oči polovice Evropejcev. Polovice!

Kajti, dejstvo je, da ta okrogla reč prispeva k vzpostavljanju zavezništev. Najočitnejše in najbolj v oči bijoče je to, da nogomet povezuje ženske in moške. Seveda ne enih z drugimi, temveč medsebojno. Nogomet je namreč največje zarotniško združenje moških.

Zakaj bi sicer moški prepričali ženske, da je nogomet moški šport? Čeprav je nogomet že po definiciji "najpreprostejša igra", kot jo je opredeli že J. C. Thring, so moški ženske prepričali, da te nogometa ne morejo razumeti in da zato, seveda, ne morejo razumeti niti moških in njihovega navdušenja nad nogometom. Ampak, verjemite, trik ni v inteligenci. Sploh ne. Ne gre za to, da bi moški hoteli podcenjevati ženske. Ne, ne. Zajec tiči v drugem grmu.

Moški so ženske prepričali, da nogomet ni šport zanje, zato da bi med tekmami imeli ljubi mir. Priznajmo, dejstvo je, da svet ne bi mogel teči po ustaljenih tirih, če bi nogomet tako množično, intenzivno in predano kot moški gledale tudi ženske. Če bi se, enako kakor moški, tudi ženske vživele v nogometno evforijo in njej na ljubo zanemarile vse obveznosti, svet preprosto ne bi mogel delovati.

Bilo bi res zoprno, če bi si junija pol Evropejcev vzelo dopust in se odpravilo na ogled prvenstva in če bi druga polovica obsedela pred TV-ji in gledala EURO 2008. Kdo bi kuhal in kaj bi jedli? Kdo bi previjal dojenčke? Kdo bi pral prepotene navijaške majice?

In zato svetu vladajo pragmatična pravila. Da eni lahko strastno gledajo nogomet, potrebujejo druge. Tiste, ki za njih igrajo in tiste, ki skrbijo, da življenje teče po ustaljenih tirih. Moške, ki so predani nogometu in ženske, ki so predane "ženskim" nalogam.

Ko je na sporedu tekma, naj bodo ženske lepo za štedilnikom, v kopalnici, v otroški sobi, kjerkoli že, samo ne tam, kjer je nogomet. Naj gredo na klepet s prijateljicami. V šoping s Polono (ali s katero drugo). Morda bi bilo vprašljivo le, če bi si za ta čas omislile ljubimca. (Ampak, kako bi pravi moški sploh utegnil biti ljubosumen na dedca, ki raje seksa kot gleda prvenstvo?)

Skratka, ženske naj se v času EURA 2008 (in vseh naslednjih nogometnih dogodkov) ukvarjajo s čimerkoli, le moške naj pustijo pri miru. Za tako zaželen mir, se bodo slednji odrekli celo postrežbi v naslonjač.

In četudi si še ne vem kako želite biti njegova sanjska ženska – berite: dobra ljubica, kuharica, žena, mati in nogometna navdušenka obenem – nikar ne poskušajte med prvenstvom nadoknaditi tisto, česar o nogometu ne veste.

Vprašanja v stilu kaj pomeni out in kateri igralci so krilni, so absolutno prepovedana! O tem se med nogometnimi prvenstvi (in ob nedeljah) ne govori. To tabu temo lahko tiste, ki se o nogometu želite izobraževati, odprete ob kateremkoli času, ko tekma ni na sporedu. Ko pa izbrana ekipa teče proti golu, so ženske za navijače kot nadležna muha, ki brenči okoli ušes in seda na nos. Vaš problem je, če se na nogomet ob drugih priložnostih niti ne spomnite.

Lepša plat moške nogometne evforije pa je to, da med tekmami tudi žensk nihče ne nadleguje. In moški si lahko le mislijo, kaj si bodo te privoščile takrat .