Še dolgo bomo ponavljali, da je naša športna junakinja Petra Majdič storila nekaj, kar si niti strokovnjaki niso upali zamišljati, da je kaj takšnega sploh mogoče. Še najmanj pa to, da lahko takšne meje vzdržljivosti lahko prenese ženska. Svetovni mediji jo kujejo med zvezde in že danes se je zapisala v zgodovino kot ena izmed velikih junakinj olimpijskega duha. "Tega ne zmore vsak, ampak le šampioni," neprestano ponavljajo poznavalci profesionalnega športa. Celo zmagovalka sprinta Marit Bjoergen je brez kančka zavisti povedala: "Njena bronasta medalja ima zlati lesk in zelo sem ponosna, da sem imela čast teči ob njej."
Junaško dejanje, ki meji že na znanstveno fantastiko, saj je žrtvovala celo svoje življenje, in to je cena, ki jo je bila pripravljena plačati za osvojitev svojih sanj. Meje mogočega je Petra premaknila do nepredstavljivih razsežnosti in nam na najboljši možni način dokazala, da lahko človek premaga usodo.

Prva invalidka na vrhu Evrope

V sam vrh novodobnih junakinj se je vpisala tudi srbska ljubiteljica gora Danijela Jovanović. Je ženska brez dlani in stopal, a se je kljub temu uprla naravi in jo premagala. V veličastnem slogu se je povzpela na najvišji evropski vrh, pripravlja pa se tudi na osvojitev najvišje točke Južne Amerike.
Že s samim rojstvom je bila prikrajšana za marsikaj, saj se je rodila 40 dni prezgodaj, brez pomembnih delov na zgornjih in spodnjih okončinah. Vendar jo to še zdaleč ni odvrnilo od volje do življenja, kajti prav zaradi njene neizmerne upornosti je postala prva ženska invalidka, ki se je povzpela na 5.642 metrov nadmorske višine. Ko je 9. avgusta stala na vrhu Kavkaza, je imela občutek, da je osvojila svet in zmagala v težkem boju, ki ga že 40 let bije z življenjem.

Le nebo je meja

Pogumna ženska je otroštvo preživela v Domu za mentalno nerazvite osebe v Sremčici, kjer ji niso omogočali želenega razvoja. Nato pa se je preselila v samostojno skupnost nevladne organizacije, kjer se je prebudil njen športni duh, ki ga je dolga leta skrivala v sebi.


Začela je plavati, teči, igrati tenis, košarko in pred dvema letoma je med stotimi invalidi na svetu edina dokazala, da je sposobna ukvarjati se z alpinizmom. Njen trener Slobodan Stokić je navdušen, saj takšne železne volje in moči, pri osebi s tako hudo invalidnostjo, še ni videl odkar se ukvarja z alpinizmom.

Sama pravi, da je zaljubljena v šport, ki ji daje moč, da vztraja na tem svetu. "Bila sem presrečna, ko so prav mene izbrali, da me bodo spremljali pri tem podvigu. Uživala sem v vsakem dnevu dvoletnih priprav, ki so bile zelo naporne, a je bilo vredno potrpeti," navdušeno pove pogumna Danijela.
Z osvojitvijo najvišjega evropskega vrha si je Danijela odprla številna nova vrata, saj se bo lahko ob koncu alpinistične kariere zaposlila na ministrstvu za delo in socialne zadeve v Srbiji. Ti so bili nad dosežki njihove junakinje vzhičeni, kajti prav zaradi nje je srbska zastava zaplapolala na vrhu Evrope. Po vrnitvi na trdna tla je povedala: "Nisem mogla verjeti, da gledam na svet s te višine. Celo na nizke temperature, ki so me najbolj motile, sem v hipu pozabila. Mislila sem, da sanjam, da se vse to dogaja nekomu drugemu. Imela sem občutek, da sem se dotaknila neba, ter ob tem trenutku pomislila tudi na vse tiste, ki so verjeli, da zmorem."

Z zlomljeno nogo do zlata

Kerri Allyson Strug je ameriška gimnastičarka, ki je bila leta 1996 članica ekipe Veličastnih sedem na olimpijskih igrah v Atlanti. Tam je zaslovela z izrednim preskokom, s katerim se je zapisala v zgodovino kot edina športnica, ki je z zlomljeno nogo osvojila zlato medaljo. V ekipnem mnogoboju, ki so ga desetletja obvladovali ruski atleti in ga ZDA niso nikoli dobile, sta si tudi tokrat konkurirali prav omenjeni ekipi. Pred zadnjo izmenjavo orodja so Američanke vodile pičlih 0,897 točke pred favorizirano ekipo Rusije. Te so imele zelo velik izkupiček točk na parterju, hkrati pa so čakale na nastop dveh njihovih najboljših predstavnic. Strugina sotekmovalka Dominique Moceanu je padla pri obeh preskokih in bila zato slabo ocenjena in tako je bilo toliko večje breme naloženo na Kerrina ramena, saj je bila kot zadnja na vrsti za preskok.
Strugova je zaradi napake pri prvem skoku padla in si poškodovala gleženj. Kljub temu pa je bil njen skok ocenjen s 9,162 točke. Čeprav je Moceanova pred njo dosegla 9,200 točke, bi bilo za ameriško ekipo dovolj, da bi premagala rusko.

In to ne glede na to, ali bi Strugova popolnoma zgrešila preskok, saj so najslabše točkovanje med 6 članicami obeh ekip na vsaki strani izločili. Ameriški trenerji so bili povsem na trnih, saj 30 sekund pred njenim drugim skokom niso bili prepričani o višini ocene, ki bi jo gimnastičarka potrebovala, da bi njihova ekipa dosegla zlato olimpijsko medaljo. Padec je vplival na nižjo oceno, hkrati pa zmanjšal njeno fizično sposobnost.

Zgodovinski doskok na eni nogi

Med predpisanim 30-sekundnim intervalom med dvema poskusoma je Strugova vprašala trenerja Bela Karolyijeva, ali potrebujejo še njen drugi skok. Ta ji je odločno odgovorila, da jo ekipa potrebuje še enkrat in da morajo za zlato izvesti še en skok. Bodrila jo je, da zmore še več in še bolje. Po tem je Strugova nekoliko negotovo in previdno odšla na začetek steze, izvedla preskok ter za hip pristala na obeh nogah, a skoraj v istem trenutku obstala na enem, zdravem stopalu. Dvignila je roki in pozdravila sodnike, nato pa se zgrudila na blazino. Njena ocena je bila 9,712, kar je v celoti odpravilo dvome o tem, ali bodo Američani dobili zlato kolajno. Trener Karolyi jo je odpeljal do podelitvenega odra, kjer se je pridružila njeni z zlatom odlikovani ekipi. Zatem je morala v bolnišnično oskrbo, saj je utrpela tretjestopenjski zvin in poškodbo tetive. Zaradi tega se ni mogla udeležiti individualnega mnogoboja ter finala posameznih orodij, čeprav se je predhodno zanje že kvalificirala.
Strugova je s svojim pogumnim zaključnim skokom postala narodna športna herojka. Sprejel jo je sam predsednik Bill Clinton, udeležila se je raznih televizijskih pogovornih oddaj, bila na naslovnicah številnih revij ter bila skupaj z ekipo naslikana celo na škatli kosmičev. Zaradi njene neverjetno požrtvovalne zgodbe pa so v Hollywoodu posneli tudi celovečerni film, kar samo priča, da ljudje dejansko potrebujemo junake in lepo je med njimi videti tudi ženske.

Mednje pa je v velikem slogu vstopila tudi naša športnica leta, Petra Majdič, ki je svetovne medije že osvojila z zgodbo, ki se je ne bi branil niti najboljši pisec scenarijev.
Petra Majdič se je zapisala v zgodovino!