Bibi Aisha ima dolge črne lase in lepe rjave oči. V običajnih okoliščinah in na drugem koncu sveta bi tako dekle uživalo brezskrbnost svoje mladosti ob poželjivih pogledih fantov in se morda pripravljalo na prvo leto študija na fakulteti. Tako bi moralo biti, a ne v Afganistanu … Njena lepota je še vedno mamljiva, njena samozavest pa navdihuje, trdijo tisti, ki so jo imeli priložnost spoznati. Bibi Aisha je kljub iznakaženemu obrazu pokončna – soprog ji je namreč odrezal nos in uhlje –, odločna mlada ženska. Najbolj tragičnega dne v svojem življenju se spominja z besedami: "Imela sem občutek, kot da mi je nos zalila topla voda, odprla sem oči in nisem videla ničesar, toliko je bilo krvi."

Za kazen ji je odrezal nos in uhlje

Brutalno dejanje je bila kazen, ki jo je določilo talibansko sodišče, ker naj bi Aisha osramotila soprogovo družino, njena tragična zgodba pa se je začela, ko ji je bilo komaj 8 let. Oče jo je kot nevesto obljubil družini, s katero je bila njegova družina v sporu, saj naj bi na ta način zgladili stara nesoglasja. Komaj 16-letno so jo izročili soprogovemu očetu in njegovim bratom, ki so, kot je povedala Aisha, vsi bili talibani v provinci Oruzgan. Aisha svojega moža ni srečala vse do tragičnega trenutka, ko jo je pohabil, saj se je do tistega dne v Pakistanu boril proti ameriški vojski na strani talibanov.

Moža je prvič videla, ko so ji izrekli grozljivo sodbo

"Dve leti sem preživela z njegovo družino, postala sem njihova ujetnica," se spominja Aisha. Mučili so jo in zlorabljali, zato se je odločila, da pobegne. Dve prijateljici sta ji ponudili pomoč pri begu v Kandahar, a nista imeli poštenih namenov. Ko so prispele v mesto, sta Aisho skušali prodati drugemu moškemu. Ustavila jih je policija in končale so za zapahi. Aisho so aretirali, ker je zbežala iz moževe hiše, in čeprav beg ne velja za kriminalno dejanje, ga v Afganistanu obravnavajo kot takega, če je begunka ženska. Obsodili so jo na tri leta zapora, a jo je predsednik Hamid Karzai pomilostil in kazen znižal na pet mesecev. Ko je zapuščala zapor, jo je pričakal tast in odpeljal k sinu. Takrat je prvič srečala svojega moža. Z bojišča v Pakistanu se je vrnil zgolj zato, da bi jo odpeljal pred talibansko sodišče, saj je z begom hudo osramotila njegovo družino. In sodišče je sprejelo kruto odločitev: pohabljenje z rezanjem nosu in uhljev, kruto dejanje pa naj izvrši njen mož. Ta je Aisho odvlekel v gorati predel Oruzgana in jo po opravljenem masakru pustim tam, da umre. A Aisha je preživela…

Danes Aisha živi v varni hiši za ženske v Kabulu, sanja o tem, da bi odšla v ZDA, kjer bi ji z donacijami humanitarnih organizacij naredili plastično operacijo, s katero bi ji ponovno vrnili normalen videz. O grozni usodi mlade Aishe pišejo v zadnji številki ameriške revije Time, njena fotografijo pa so z vprašanjem: 'Kaj se bo zgodilo, če odidemo iz Afganistana?' objavili na naslovnici. Medtem ko vojaški analitiki razmišljajo o strategiji umika ameriške vojske iz te države, afganistanska vlada pa se pogaja s talibani, nihče ne pomisli, da bodo v primeru, da v tej državi ponovno pridejo na oblast talibani, največje žrtve ženske in otroci. Po podatkih OZN je namreč kar 90 odstotkov afganistanskih žensk žrtev domačega nasilja. In to v deželi, v kateri je zgolj osem varnih hiš za ženske, opozarjajo poznavalci.