Shilajit ( izg. šiladžít ) je črno rjava smolasta snov, ki pronica iz razpok med skalami visoko v gorovjih Himalaje in Hindukuša. Nastal naj bi po trku indijskega kontinenta z Azijo pred več kot 50 milijoni let in naj bi bil ostanek rastlinskih fosilov, ki so jih iz prvobitne vegetacije izoblikovali visoke temperature, vlaga in velikanski pritisk zemeljskih plasti. Med trkom – takrat je Himalaja tudi nastala – so ostali celotni deževni gozdovi ujeti pod milijoni ton zemlje, pritisk pa jih je počasi spremenil v bogato bioaktivno snov. Tako je shilajit ostanek prazgodovinske, prvobitne vegetacije, ki ni bila nikoli izpostavljena onesnaževanju.

Shilajit prve odkrile bele opice

Zgodba pripoveduje, da so shilajit odkrili pripadniki himalajskih plemen, ki so opazovali tam živeče bele opice, kako se poleti selijo višje v pogorje. Pogosto so jih videli, kako tam ližejo smolasto snov, ki je mezela iz razpok med skalami. V davnih časih so se ljudje tudi med opazovanjem živali marsikaj naučili o zdravilnih snoveh, zato so zasluge za veliko moč, dolgoživost in modrost belih opic pripisali shilajitu. Iz radovednosti so tudi sami poskušali to nenavadno smolo in pri sebi opazili veliko izboljšanje zdravja in povečanje vzdržljivosti. Imeli so več energije, manj težav s prebavo, boljše spolno življenje, boljši spomin ipd. Sčasoma so tradicionalni zdravilci izpopolnili načine za prečiščevanje substance; v vaseh po Himalaji pa je še danes moč srečati ljudi, ki prodajajo surov shilajit v obliki kamnov.

Pri nas ga lahko kupimo v obliki kapsul. Vendar se je treba pred začetkom jemanja shilajita posvetovati z zdravnikom ali svetovalcem ajurvedske medicine – še posebej to velja za ljudi, ki imajo težave z ledvicami, ledvičnimi kamni ali protinom. Ne smemo ga jemati na prazen želodec, ne priporočajo ga otrokom, mlajšim od 12 let.