Psihiater dr. Gorazd Mrevlje opozarja, da je potrebno na nakupovanje gledati z dveh ravni. Kot prvo se je treba zavedati, da imamo v naši družbi nov pojav, ko čedalje več ljudi svoj prosti čas preživlja v nakupovalnih centrih. "Družine preživljajo svoje skupne trenutke v nakupovalnih centrih in tamkajšnje dogajanje zamenjujejo z nekimi drugimi vrednotami. Ljudje ne znajo več biti sami s sabo, ves čas iščejo neke zunanje dražljaje. Nakupovalni center pa je tipičen kraj, kjer jih lahko dobijo. Res je, da se ves čas nekaj dogaja, a dogaja se zunaj človeka. Daje v bistvu lažen občutek, da smo del nečesa. Po možnosti potem ljudje še kupijo nekaj, česar ne potrebujejo.“ Kot ugotavlja dr. Mrevlje, so nakupovalni centri postali nadomestilo za neko praznino, dogajanje. "Ljudje so sredi množice in mislijo, da se jim dejansko nekaj dogaja.“ A v resnici sami nimajo nobenega vpliva na to.

Ko te nekaj sili, da nakupuješ

Seveda se ta družbeni pojav odraža na posameznikih. Kot primerjavo dr. Mrevlje navaja odnos Slovencev do alkohola. "Veljamo za 'mokro' družbo, alkohol je povsod prisoten in zato je velika verjetnost, da se bodo v taki družbi razvijale nove generacije odvisnikov od alkohola.“ In tukaj lahko potegnemo vzporednico z odvisnostjo od nakupovanja. Pri šopingholiji sicer človek ni nujno depresiven, lahko je že nezadovoljen, stvari mu gredo narobe v življenju in uteho poišče v nakupovanju, se z nakupom pomiri. "Seveda je za pričakovati od družbe, ki prosti čas preživlja v nakupovalnih centrih, da bo razvila tudi odvisnost od nakupovanja, da si bo določeno število ljudi na ta nadomestni način zadovoljevalo svoje potrebe,“ pravi dr. Mrevlje.

Kdo so šopingholiki

Čeprav so ženske običajno tiste, ki uživajo v nakupovanju, pa pri odvisnosti od nakupovanja ne prevladujejo. Po ocenah strokovnjakov se namreč šopingholija enakomerno razporedi med moške in ženske. Dr. Mrevlje je dal primer moškega, ki je v karieri uspešen, tudi dobro zasluži, a ima hude težave s svojo negotovostjo. "Trpi zaradi potrebe, da bi vedno ugajal. In ker ima občutek, da tega ne more doseči, ker na tem področju ni uspešen, na veliko zapravlja. Kupuje nesmiselne stvari.“ Za šopingholike je značilno tudi to, da kupujejo običajno le zase.

Zagrebški psihiater dr. Želimir Skočilić je navedel primer štiridesetletnika, sicer državnega uslužbenca, ki se že dolgo zdravi zaradi manične depresije. Gospod je razkril, kako je v svoji manični fazi vse zapravil za knjige. Moški je povedal, da je v manični fazi nakupoval, takrat se je tudi počutil poln energije. Toda za tem občutkom sreče ob nakupovanju je prišel občutek krivde, pa žalost in depresija. Ker je kupoval predvsem knjige, ki ga niti najmanj niso zanimale, jih je kasneje skušal vrniti ali prodati. Večine nikoli ni prebral. Zaradi svoje odvisnosti od nakupovanja je nekajkrat finančno ogrozil svojo družino. Skočilić je še kot primer navedel svojega kolega kirurga, ki je uspel v kratkem času zapraviti kar 50 tisoč evrov za stvari, ki jih niti približno ni potreboval. Da je lahko zapravljal, se je celo zadolžil. Neki zagrebški podjetnik je v dveh dneh na relaciji Gradec–Salzburg potrošil pet tisoč evrov za neumosti.

Znaki, ki kažejo na odvisnost od zapravljanja

Če za vas veljajo vsaj štiri od spodaj navedenih značilnosti, imate mogoče že problem:

– nakupujete takrat, ko ste razočarani, jezni, prestrašeni
– zapravljate denar, ki ga nimate, za stvari, ki jih ne potrebujete
– ko opravite nakup, vas prevzame občutek evforije, vendar kmalu pride občutek strahu, anksioznosti

– vaša omara je polna oblačil, ki jih niste nikoli oblekli, imate nepregledno število raznih predmetov, ki jih niste nikoli uporabili
– med nakupovanjem ste brezskrbni, imate občutek moči, težko se kontrolirate
– svoji družini in prijateljem lažete, ko pogovor nanese na to, koliko zapravljate
– čeprav vas pestijo dolgovi, še vedno zapravljate
– vaše nakupovalne navade vas spravljajo v obup, razočarani ste sami nad sabo
– po velikem nakupovanju vas pogosto prevzame občutek žalosti in izgubljenosti
– vaše zapravljenje povzroča težave v vaših odnosih

Nekaj namigov, kako nadzirati svojo odvisnost:

– znebite se svojih kreditnih kartic, uporabljajte samo gotovino
– kadar zagledate nekaj, kar bi radi kupili, tega ne kupite v tistem trenutku, ampak si vzemite čas
– sestavite si razpoložljivi proračun in ga zapišite; imejte na razpolago nekaj denarja, ki ga lahko 'brezglavo' zapravite
– zapisujte vse, kar zapravite
– obrnite se na strokovnjake