Pojavljam se, ker sem medijem očitno zanimiva in me očitno dobro unovčijo dalje. Ne pa, ker bi to želela. Ne več.
Komentarji peščice 'forumašev', ki nenehno blatijo in pljuvajo po komer koli, tako ali drugače znanih, so me prizadeli pred leti. Sedaj tega niti ne pogledam več, saj me ne zanimajo ljudje, ki sproščajo svoje frustracije in verjetno tudi probleme s svojo podobo v ogledalu na cel svet. Naj raje malce vzamejo v roke metlo in počistijo pri sebi doma.

V kolikšni meri vplivate na objavo vaših fotografij v medijih?

Z mediji po tolikem času dobro sodelujem, saj večino dobro poznam, in ponavadi se objavlja, kar se dogovorimo. Včasih pa določene rumene revije objavijo tudi kakšen zlonameren članek , ampak se ne obremenjujem. Tisti, ki so mi blizu, me poznajo in vedo, kdo sem, za druge me pa ne zanima preveč. Je pa zanimivo, da bralci slepo verjamejo vsemu, kar preberejo. Da bi oni vedeli ... (smeh)

Kako pomembno je biti sam svoj menedžer v svetu 'šov biznisa'?

V Sloveniji ni težko biti sebi menedžer rumenih strani. Pojaviš se na pravem mestu, s pravimi ljudmi. Ali pa se okrog tebe vedno nekaj dogaja, da si zanimiv za ljubitelje 'rumenega'. Včasih ti prav tisti, ki pljuvajo, dajo nov zagon in odriv za naprej, saj so oni tisti, ki nas ves čas omenjajo in komentirajo.

Kot sem že povedala, tudi slaba reklama je reklama. Ali pa lahko rečemo: Slab glas seže v deveto vas. Ne nazadnje pa se za dobrim konjem vedno praši. (smeh)

Ste izredno popularna dama in kot taka se zavedate, da imate verjetno neki vpliv na ljudi, ki berejo članke o vas. Pri čem bi radi najbolj vplivali?

Po vseh teh letih pojavljanja sem opazila, da so ljudje, ko me osebno spoznajo, neznansko presenečeni, da sem 'normalna' oz. 'navadna' punca. To mi pove, da me vidijo vzvišeno in nedostopno. Polagam jim na srce, naj vsakemu dovolijo, da ga osebno spoznajo in naj nikoli ne nasedajo na govorice oziroma na to, kar preberejo, in tako označijo človeka. Sploh, če ne poznajo ozadja dogajanja ali celo osebe, ki je to naznanila. Pa to ne velja le v rumenem svetu, ampak nasploh v življenju.

Zelo eksplicitno ste strankarsko opredeljeni. Ali ste kdaj pomislili, da bi se vrgli v politične vode? Kaj mislite o sedanji situaciji in kaj bi spremenili, če bi vas izvolili za premierko?

Že nekaj let sem članica Pahorjeve stranke, ki sem jo vzljubila prek očeta in njegovih prepričanj ter njegove pripadnosti sočloveku, ki naj bi jo ta stranka najbolje zastopala. Vendar sem zelo razočarana nad nekaterimi premierjevimi dejanji, začenši z afero Baričević in vsemi ostalimi, ki so sledile. Verjamem, da so časi zelo kritični in neprimerni za izvedbo določenih koalicijskih načrtov, vendar nenehne razprtije v državnem zboru ne bodo pripomogle k izvedbi le-teh, pač pa poslabšujejo situacijo in povzročajo popolno nezaupanje državljanov. Moram pa poudariti, čeprav bi vse dosedanje stranke oz. poslance in ministre poslali domov ter nastavili druge, popolnoma nove ljudi, bi čez čas imeli podobno situacijo. Žal, vsak najprej poskrbi za svojo rit in pri koritu je to mogoče. Konec koncev me to niti ne moti, če bi taisti tudi zame poskrbeli. Ampak to ni le politika, to je miselnost ljudstva. Vsi mi se moramo spremeniti. Ker je težko ovci med volkovi.

Kaj mislite o ženski prisotnosti v slovenski politiki?

Ženska prisotnost v politiki ali katerem koli področju je lahko le pozitivna. Ženske malce drugače in na drugačen način razmišljamo kot moški. Mogoče racionalnejše, bolj analiziramo, gledamo v prihodnost in ne nazadnje vključimo tudi čustva, ki mislim, da so velikokrat potrebna.

Moški nikoli ne bi želela biti. Težko bi popivala in hkrati mislila, da sem najpametnejša in s pivskim vampom tudi najlepša. Težko bi tudi varala in hkrati ljubila. Ampak žal eni brez drugih ne moremo. Če ne drugega, za reprodukcijo. (smeh)
 
Moški in ženske smo si različni, predvsem v dojemanju ljubezni. Ali so vas partnerji kdaj razočarali?
Kdo v ljubezni bolj trpi – moški ali ženske?

Za seboj imam nekaj razočaranj, ki so me pripeljala do takega razmišljanja. Mogoče sem jaz nekaj let 'za kartami', vendar bi še vedno želela zvestobo in pošten odnos med dvema. Ne vidim smisla para, ki sta skupaj zaradi otrok ali nepremičnin, vzporedno pa živita še eno, nezvesto življenje. Zakaj je to potrebno? Zakaj tako nespoštovanje do partnerja? Odidi in si poišči drugo, boljšo ali bolj zanimivo osebo. Ali pa živi sam in svobodno skači s cveta na cvet, brez da koga prizadeneš. Velja za oboje, čeprav mislim, da so moški bolj tisti nezvesti, saj imajo ta 'nagon' nekako v naravi. Vendar ne pozabimo, da moški varajo z ženskami! (smeh)
 
Ali je lažje živeti brez ljubezni ali brez spolnosti?

Brez ljubezni ni lahko, vsak je rad ljubljen in rad ljubi. A po preteklih izkušnjah si že sposoben vnaprej predvideti dogodke, pot in cilje oz. končen rezultat. V izogib temu sem raje sama. Seks? Seveda. Saj zato ga imamo. Da ga doživljamo in uživamo v vseh njegovih oblikah, takih ali drugačnih. Veliko je takih, ki ga pravzaprav še niso doživeli, saj nimajo pravega partnerja oz. imajo celo življenje le enega, kar jim ne more prinesti neke širine erotike. Ker seks je tisti, ki vlada svetu, ne pa denar. (smeh)

Materinstvo. Kaj bi bili pripravljeni žrtvovati za svojega otroka?

Materinstvo je meni najpomembnejša stvar v življenju. Zanosila sem zelo mlada, se odločila za otroka brez partnerja. Bilo je zelo težko. Delala sem tudi 3 službe, da sem hčeri nudila vse, kar so imeli drugi. Vzgojila sem jo sama in ponosna sem na rezultat, saj je bila zelo pridna in sposobna, nadpovprečna zlata maturantka.
Čeprav je tudi hči zgodaj zanosila in danes imamo zlato punčko, ki nas razveseljuje in zabava. Otroci so naše bogastvo in naše potomstvo. Vendar pa nismo prisiljeni živeti le za njih, jim nuditi vse in garati za njih celo življenje. Dolžni smo poskrbeti za njihovo šolanje in jih voditi do kruha. Naprej je njihova skrb in njihove napake. Zraven smo le z besedo, pa še ta je velikokrat v prazno. Ne pozabimo, bili smo enaki.

Na začetku me je naziv babica motil, saj zveni nekako staro. Sedaj sem ponosna na to, čeprav nekateri, tudi mediji, to besedo nalašč uporabljajo. Kar naj, se le nasmejim temu. Spomnim se naslovnice v Playboyu: Najlepša mama Slovenije. Kaj pa zdaj? Neke bistvene razlike med mamo in babi ni, mogoče sedaj malce drugače in bolj izkušeno spremljam vzgojo in rast vnukinje.

Kaj menite o staranju?

Staranje? Ja, številke drvijo s tako hitrostjo, da jih moja mladostnost težko dohaja. Ampak sedaj se imam najlepše od vseh obdobij mojega življenja. In polagam na srce mlajšim: vsi bodo prišli na moje.

Kakšno sled bi radi pustili za seboj?

Ne želim pustiti nekega večjega vtisa. Kot sem že povedala, kdor me pozna, ve, kakšna sem, in pozna moje srce. Kogar pa zanima kaj več, pa si lahko prebere v moji avtobiografiji Resničnostna pot. Tam dobi strnjeno zgodbo mojega življenja, od otroštva, bolezni, ljubezni in erotike ter do nedavnih dogodkov. Presenečeni boste.