Od desetih pacientov, ki obiščejo ordinacijo, ker bi radi korigirali nos, si jih devet to želi upravičeno. Njihov nos dobesedno izstopa iz naravne strukture obraza, kot da ne bi pripadal temu obrazu. Seveda pa je vedno 10 odstotkov ljudi, ki imajo sicer zelo lep nos, vendar si želijo nekaj, za kar pa realno ni potrebe. V takem primeru se kirurg in pacient pogovorita, ali ima taka operacija sploh smisel. 90 odstotkov korekcij nosu je povsem legitimnih, med temi pa moramo polovici pacientov izvesti tako funkcionalno kot estetsko korekcijo. Ne le, da polepšamo nos, omogočimo tudi lažje dihanje.

Kdaj je najprimernejši čas, če upoštevano starost pacienta, za operacijo?

Nos lahko operiramo že od 16., 17. leta dalje, seveda je do 18. leta nujno soglasje staršev ali skrbnikov. Do 17. leta je struktura nosa dokončno zrasla. Kar se tiče starejših pacientov, lahko rečem, da sem že operiral gospoda, ki je bil star 74 let in je operacija uspela brez težav.

Kaj gre lahko pri tovrstni operaciji narobe?

Nos je sicer najtežja operacija med vsem estetskimi kirurškimi posegi, saj delamo na zelo zapleteni arhitektoniki. Nos je sestavni del koščenega piramidalnega dela in hrustanca. Treba je imeti občutek za simetrijo, anatomijo in estetiko obraza v celoti, da sestavimo pravo novo strukturo. Zato je ta operacija zelo zahtevna in tudi zelo zanimiva. Zapleti, do katerih lahko pride med operacijo, so krvavenje, torej hematom, in postoperativna krvavitev, ki jo je treba tamponirati. Lahko pa pride tudi do tako imenovanih estetskih težav, če nismo zadovoljni z rezultatom. Ali gre za subjektivno nezadovoljstvo ali resnično objektivno, je vprašanje, ki ga morata rešiti pacient in zdravnik. V primeru, da gre za objektivno nezadovoljstvo, da nekaj res ni v redu, je mogoča sekundarna, pa celo terciarna korekcija.

Kako s pacientom izbereta model nosu?

Veliko ljudi pride kar s fotografijami iz revij, od svetovno znanih zvezdnikov do nekih lokalnih zvezd. Nič nimam proti, vse dokler ljudje ne pričakujejo, da jim bom naredil identični nos, kot ga ima neka druga oseba. Fotografija je le neke vrste radar, ki pove, kaj je pacientu v estetskem smislu všeč. Na drugi strani pacientom vedno, ko govorimo o operaciji nosu, pokažem čim več primerov svojih pacientov pred operacijo in potem. Na ta način ugotovim, ali jim je taka estetika všeč. Zelo je popularen 'computer imagineing'. Pacienta fotografirajo in mu potem računalniško naredijo nov nos, vendar jaz tega ne počnem. Menim, da je to zavajanje. Dejstvo je, da ne operira računalnik, temveč kirurg, to pomeni, da je slika, ki jo vidi na računalniku, zgolj ena rešitev in vprašanje je, ali je mogoče kaj takega ustvariti. Lahko se celo zgodi, da je rezultat boljši, vendar se pacient osredotoči na sliko na računalniku in potem ni zadovoljen. Resnični primeri iz prakse so najboljši pokazatelji tega, kaj lahko naredimo.

Če pogledamo zvezdniške nose, kateri je najbolj popularen?

Na splošno velja, da ima enega najlepših nosov Nicole Kidman. Ima zelo lepo, nežno strukturo nosa, njen nos je v veliko primerih tisto, kar si pacienti želijo, predvsem ženske. Zanimiv primer je Brad Pitt, ki ima ženski nos na moškem obrazu. Povedati moram, da zelo malo moških izbere njegov nos kot model. Običajno želijo nos kot ga ima George Clooney, torej pravilne moške strukture nosov. Med ženskami je popularen tudi nos Michelle Pfeiffer, ali pa Cindy Crawford. Nos Michaela Jacksona je primer pretirane rinoplastike, zato večina pacinetov, ki pridejo k nam, reče: Samo takega mi ne napravite. So pa posamezniki, ki si želijo tudi Jacksonov nos. Tako, da morata potem pacient in kirurg poiskati neko ravnovesje, saj je pri Michaelu Jacksonu bila opravljena hiper korekcija nosu. Kar se tiče lokalnih zvezd, se ljudje redko odločajo zanje, a se dogaja. Kakšna bi rada imela nos kot Anika Horvat. Pred letom dni smo operirali našo najboljšo atletinjo Blanko Vlašič, veliko ljudem je bil zelo všeč njen nos, pa potem rečejo, da bi radi nekaj takega. Torej, ne pogosto, dogaja pa se, da si pacienti želijo nos katere od lokalnih zvezd.

Opažate, da ljudje izbirajo svoj novi nos po modelih, ki imajo popravljenega, ali tistih, ki imajo naravni nos?

Eno in drugo. Vendar pa je več primerov, da si model izbirajo po popravljenih nosovih. To je na neki način logično, zgledovanje po nekom, ki ima to izkušnjo, ki je prestal operacijo, dosegel je lepe rezultate; tu je treba poiskati najboljšo paralelo. Če pogledate, kar je naravno lepo, in želite do tega rezultata priti z operacijo, je to težje doseči.

Kaj med posegom naredite?

Operacija nosa oziroma tehnika, ki jo uporabljamo, se imenuje zaprta tehnika, to pomeni, da ni zunanjih rezov, majhni rezi so le v nosnici. Najprej je treba rešiti konico /vrh/ nosa, ki je zelo neobičajen okrogel hrustanec, potem odstranimo odvečno tkivo na hrbtnem delu nosa, potem je na vrsti septum, zatem nosna kost, mnogi rečejo, da jo je treba zlomiti. In vse kar delamo, je treba delati paralelno, zelo simetrično.

Kirurg mora med operacijo zelo paziti, da ne poškoduje kože na nosu ali jo celo prebije, koža je zelo tanka, milimeter do dva, tako da moramo delati v posebnem sloju med sluznico in kožo ter trdo strukturo. S posebnimi instrumenti potem ravnamo, sestavljamo in arhitektonsko pripeljemo do simetrije. Ob vsem tem je še na tisoče kapilar, krvnih žil, iz katerih lahko pride do krvavitve. Pri tej zelo občutljivi operaciji je zelo pomebno dobro sodelovanjem med kirurgom in anesteziologom, da ohranjamo krvni tlak v pravih mejah. Po možnosti je treba delati hitro in učinkovito. Hitrejša kot je operacija, manjša je travma tkiva.

Koliko časa traja operacija?

Praviloma traja kiruški del okrog 35 minut, kar je dokaj kratek čas, kar omogoči pacientu, da zelo hitro okreva. Če operacija traja dlje časa, je travma tkiva večja in oteklina kasneje izgine.

Pravite, da ni nobenih zunanjih rezov. Kako pa je s kožo pri večjem nosu? Se kar prilagodi novi velikosti?

Koža je izjemno dinamičen organ. Poglejte nosečnice. Nekatere nosijo dvojčke. Ko ženska rodi, nekaj mesecev koža še nekoliko visi, potem pa po 6 do 8 mesecih ni več nobenih znakov nosečnosti. Vsaj v večini primerov. Enako je pri nosu. Lahko imate izrazito velik nos, vendar se koža po odstranitvi odvečnega tkiva kontrahira, kot srajca, ki jo operete v vroči vodi, in se skrči. Tudi koža nosa se skrči in prilagodi novim slojem. Še nikoli nismo imeli pri nobenem pacientu težav s kožo. Pričakoval bi ga pri starejših pacientih z ogromnim nosom, ker je kolagenska struktura manjša. Do 50. leta se ne glede na redukcijo nosa koža povsem adaptira.

So pri tem posegu možne posledice, na katere kirurg ne more vplivati?

Na žalost, tako kot pri rezih na koži tudi pri rezih v sluznici lahko pride do hipertrofičnega celjenja. Pri operacijah nosu je vedno rizičen pacient, ki ima naravno debelo kožo na obrazu in nosu. Če je koža debela, ko odstranimo plast hrustanca, se organizem odzove tako, da želi ponovno popolniti nastali prostor, debela koža producira fibrocite, posledica pa bo odebelitev konice. To je težava, s katero se mnogi kirurgi zaradi debele kože spopadajo predvsem pri črncih in aziatih, zgodi pa se tudi pri belcih. Drugi problem je zaraščanje plasti. Kost se denimo brezhibno zarase, vendar lahko nastane tako imenovali kostni kalus, to pomeni, da se določena plast odebeli. To so težave, ki so sicer redke, ne kirurg ne pacient ne moreta vplivati nanje, telo pač tako reagira. Načini, kako se boriti proti temu, so različni, to so denimo injekcijska sredstva, lahko tudi naredimo manjšo operacijo, s katero to popravimo, včasih pa se temu ne moremo izogniti.

Že dolgo se ukvarjate s tem, opažate, da se tehnike korekcije nosu spreminjajo?

Že 15 let se ukvarjam s tem, lahko rečem, da se zadnjih 10 let v estetski kirurgiji vse nagiba k minimaliziranju samih rezov, zaradi tega se spreminjajo tudi instrumenti, ki jih uporabljamo, s tehničnega vidika estetske kirurgije na trg prihajajo endoskopski aparati, majhni mikro instrumenti, ki omogočajo enako korekcijo kot prej, vendar so travma tkiva in rezi veliko manjši. Logično, bolj pogosto kirurg opravi določene operacije, bolje lahko opravi svoje delo in v krajšem času. Ljudje se čudijo, ko jim rečemo, da bodo v sedmih dneh zdravi. Če je operacija daljša od ure ali dveh, potem lahko otečenost traja veliko dlje. Če pa poseg opravimo v manj kot 45 minutah, traja postoperativna oteklina le tri do štiri dni.

Najbolj bizarna želja pacienta, govorimo seveda o lepotni operaciji nosu.

Moram priznati, da se vedno močno začudim, ko pride pacient in mi pokaže fotografijo Michaela Jacksona in pove, da si želi tak nos. Bil je genialen glasbenik, vendar njegov nos ni bil nekaj, s čimer bi se človek lahko pohvalil. So ljudje, ki vztrajajo, naj jim naredim dobesedno tak nos. Imeli smo tudi pacienta, ki je želel, da mu po vsej dolžini nosu vgradimo neke vrste podkožno tetovažo, ki bi bila vidna kot relief v obliki sidra. Razumljivo mi je, ko pride nekdo s fotografijo iz modnega časopisa in mi pokaže lep nos pa reče, da bi ga rad imel. Ko pa mi kdo pokaže nos, ki je za večino med nami nekaj, kar ne bi želel imeti, gre za bizarno zgodbo in skušam odkriti, kaj se za tem skriva.

In kako v takih primerih reagirate? Zavrnete operacijo?

Če pacient ne razume, da je tak poseg nesmiseln, potem ga ne operiramo. Če pa razume, da bi bilo bolje narediti nekaj, kar je bolj naravno in lepše, skratka moramo poiskati skupni jezik.