Barbarstvo brez meja

Novinar britanskega časopisa The Independent Robert Frisk je deset mesecev podrobnosti o tej grozljivi tradiciji raziskoval v Jordaniji, Pakistanu, Egiptu, Gazi in na Zahodnem bregu, ob tem pa prišel do grozljivih podrobnosti. Ugotovil je tudi, da gre sicer za večinoma muslimanske prakse, ki pa hkrati niso neznane krščanskim in hindujskim skupnostim. Umori iz časti so najbolj običajni med iraškimi Kurdi in Palestinci ter v Jordaniji, Pakistanu in Turčiji, takšne zločine pa prikrivajo tudi v Egiptu in drugih deželah Srednjega vzhoda. Takšne prakse so se že dolgo nazaj razširile tudi na Evropo, v Veliko Britanijo, Belgijo, Rusijo, ter tudi Kanado.

Kamenjana do smrti zaradi 'prešuštva'

Frisk je med mnogimi zgodbami izbral le nekaj takih, ki jih je zapisal v želji, da ne bi bile pozabljene in bi bile opomin, da se takšna barbarstva še vedno dogajajo, storilci pa niso obsojeni. Ob tem se sprašuje, kako ostati objektiven ob zgodbah o očetih, ki posilijo lastno hčer in ko ta zanosi, jo ubijejo, da bi obvarovali čast svoje družine. Med grozljivimi zgodbami se najde tudi Aishina. Komaj 13-letno Somalijko Aisho Ibrahim Duhulow so leta 2008 posilili trije moški, njena družina pa je to prijavila policiji Al-Shabab. Islamski 'sodnik' je obsodil Aisho zaradi prešuštva na kamenjanje, zakopali so jo do vratu, nato pa jo je 50 moških kamenjalo do smrti.

Zmaličeno truplo v jarku

Grozljiva je tudi zgodba neke pakistanske ženske, katere truplo so našli v nekem obcestnem jarku. Njena družina jo je umorila, medtem ko je rojevala svojega drugega zunajzakonskega otroka. Najprej so ji odrezali nos, uhlje in ustnice, nato pa jo umorili s sekiro. Ob njenem zmaličenem truplu je med njenimi oblačili ležalo trupelce prvorojenca, novorojenček pa še ni prišel na dan, tako da je bila polovica njegovega trupelca še v materinem telesu. Truplo je razpadalo v jarku, saj ga ni želel nihče pokopati, češ da je bila ženska prekleta.

Spoštovana stoletna tradicija

Pretresljiva je tudi zgodba treh najstnic, Hameede, Raheeme in Fauzie, ki so jih avgusta 2008 v Balukistanu umorili oboroženi predstavniki plemena, ker so si želele same izbrati bodoče soproge. Najprej so jih pretepli in nato ustrelili, potem pa jih še žive vrgli v jarek, kjer so jih prekrili s kamenjem in zemljo. Predstavnik pakistanskega parlamenta je dejal, da so umori zgolj del stoletne tradicije, ki jo bo zagovarjal še naprej.

Kaznovana s posilstvom

Neverjetno je, da nekje kot uradni način kaznovanja velja tudi posilstvo. V Meerwali, vasici v Punjabu, je leta 2002 plemensko sodišče ugotovilo, da se je 11-letni deček Abdul Shakoor iz plemena Gujar brez spremstva sprehajal s 30-letno žensko iz plemena Mastoi, zaradi česar je bil po njihovem prepričanju ob čast. Plemenski starešine so odločili, da bodo čast plemenu povrnili tako, da bodo skupinsko posilili 18-letno Abdulovo sestro Mukhtaran Bibi. Ob grožnji, da bodo posilili vse ženske v družini, jo je njen oče takoj odvedel pred plemensko 'sodišče'. Štirje možje, eden od teh je bil član 'sodišča', so dekle takoj odvedli v kočo, kjer so jo posiljevali, zunaj pa je okoli sto moških navdušeno navijalo in vzklikalo. Dekle je nato moralo golo čez vas do svojega doma.

Pravi krivci ostajajo nekaznovani

Zdi se, da so umori iz časti najpogostejši prav v Pakistanu, pakistanska komisija za človekove pravice je pred leti ocenila, da je takšnih umorov okoli tisoč na leto. Mnoge države seveda zanikajo, da bi pri njih poznali takšen problem, a Frisk ugotavlja, da je Turčija po vsej verjetnosti na drugem mestu. Po podatkih tamkajšnje policije je bilo med letoma 2000 in 2006 zaradi razloga časti umorjenih 480 žensk, od tega jih je bila petina stara od 19 do 25 let. Po neki drugi statistiki naj bi bilo letno v Turčiji umorjenih okoli 200 žensk zaradi 'onečaščenja' svojih družin. Vsekakor je zelo težko oceniti, koliko je teh grozljivih dejanj, saj storilci večinoma niso obsojeni, saj so v njihovi skupnosti takšna dejanja del spoštovane tradicije.

Spodbujajo jih tudi k samomoru

Tudi kurdska območja 'slovijo' po takšnih umorih, znano pa je tudi, da tam dekleta silijo tudi k samomoru. 17-letna Derya se je zaljubila v nekega sošolca in kmalu po mobilnem telefonu dobila stričevo sporočilo, v katerem ji je zapisal: ''Očrnila si ime naše družine. Ubij se in popravi sramoto, ki si nam jo naredila, ali pa bomo mi prej tebe.“ Derayino teto je zaradi istega razloga umoril njen dedek. Sporočila so ji pošiljali tudi njeni bratje, tudi po 15 na dan. Derya se je odločila, da izpolni njihove zahteve. Svoje življenje je želela končati tako, da se je vrgla v reko Tigris, se obesila, si prerezala zapestja, vendar ji ni uspelo. Nato je pobegnila v zavetišče za ženske.

Barbarska tradicija se seli na Zahod

V kurdskih provincah Iraka naj bi po ocenah humanitarnih organizacij med letoma 1991 in 2007 zaradi časti umorili kar 12.500 žensk, 350 samo v prvih sedmih mesecih leta 2007, a zaradi teh umorov je bilo obsojenih zgolj pet oseb. Ti strašljivi običaji se z migracijami na Zahod selijo tudi v bolj razvite dežele, kjer imajo ženske popolnoma drugačen družbeni status. Tako so v Veliki Britaniji že bili priča hudim mučenjem in umorom zaradi ponosa. Sam Scotland Yard pa je priznal, da bi bilo treba spet preiskati več kot sto umorov, ki kažejo na to, da je šlo za umore zaradi časti.