Ko sta se Marco Mariolini in Monica Calo spoznala, je bilo njej 25 let, on jih je imel 35. ''Bila je vitka, ampak ne anoreksična. Takrat sem že vedel, da je težko imeti neko dolgoročno razmerje z anoreksičnim dekletom. Sprva je namreč zelo dostopna, saj ji je všeč dvorjenje, rada sliši, da je lepa, a kaj več od tega pa ne zmore. Zaradi narave svoje motnje se upira resni zvezi,“ je v nekem intervjuju povedal Mariolini. Danes zaradi Monicinega umora služi 30-letno zaporno kazen, deset let je že za njim. A za tem umorom je grozljiva zgodba. Danes 51-letnega morilca so že od mladih let privlačile izredno suhe ženske, takšne, ki so imele anoreksično telo. Anoreksična dekleta so ga vzburjala, ljubil je zgolj ženske, ki so bile na videz skoraj okostnjaki. Zato je tudi vse svoje ženske spodbujal k stradanju. Sam sebe je označil za 'anoreksofila', kot trdi, je to njegova eksistencialna potreba in prepričan je, da je to njegova usoda.''Vse od pubertete sem obsojen na drugačnost, na to da imam grozljivo seksualno perverzijo,“ se opisuje Mariolini. Že od vrtca naprej je vedel, da je nekaj narobe, potem pa se je težava stopnjevala med puberteto, nato pa se je vse skupaj le še stopnjevalo. Zaradi tega se je tudi ločil od žene Lucie, ki se mu je, tako je sam povedal, začela gabiti, ko je zanosila, saj ni več prenesel pogleda na njeno telo.

Želel si je, da bi tehtala 33 kilogramov

Monica je bila študentka psihologije in z Marcom sta imela precej bolečo in deviantno zgodbo. Marco je namreč od nje zahteval, da je bila pretirano vitka, da je imela koščeno postavo. Po nekaj skupnih mesecih ji je zabičal, da mora začeti z dieto. ''To sem ji povedal na precej grob način.'' Med sojenjem je prišlo na dan, da je od Monice želel, da shujša s 40 na 33 kilogramov, a Mariolini je to zanikal, češ da je ves čas skrbel, da bi ona bila zdrava.''Ko je dosegla 38 kilogramov, me je bilo groza ob misli, da bi se ponovno zredila na 40 kilogramov.“ Njuno življenje se je vrtelo okoli njenih kilogramov, njeno težo je preverjal tudi po štirikrat na dan. ''Ves čas sem jo nadziral, vsak njen gram, skupaj sva bila 24 ur na dan.“ Povedal ji je tudi, da je edini način, da se ga znebi, ta, da ga ubije. ''Kajti jaz ti bom sledil na konec sveta, ne boš se mi mogla skriti. Brez tebe ne morem živeti.“

Po smetnjakih je iskala hrano

''Bolj kot mi je bila všeč, še bolj sem si želel, da bi mi bila všeč.“ Kot je dejal, si je želel na videz anoreksičnega dekleta, ki pa mentalno ne bi imelo težav osebe z motnjami hranjenja. Med sojenjem je prišlo tudi na dan, da je Monico boksal v trebuh, zato da bi izbruhala zaužito hrano. ''Vedno sem jo vprašal, ali lahko to storim. Pojedla je stvari, ki jih je potem želela izbruhati. Pomagal sem ji.“ Monica je zaradi podhranjenosti izgubila menstrualni ciklus. ''Obema je bilo v redu, da ni imela menstruacije, saj nama ni bilo treba skrbeti za kontracepcijo.“ Monica zaradi strahu pred svojim ljubimcem ni jedla skoraj ničesar več. ''Šele pozneje sem izvedel, da je brskala po smetnjaku, da bi našla hrano, kadar je nisem gledal.“ Čeprav Monici ni dovolil, da bi jedla, sta skupaj zahajala tudi v restavracije. Zase je naročil normalen obrok, dobro hrano, Monica pa si je lahko privoščila čaj. On je užival v hrani, ona pa je samo gledala. ''Nisem se zavedal krutosti svojega početja,“ zatrjuje danes.

V obupu ga je skušala umoriti

Monica je bila že popolnoma obupana, dovolj ji je bilo sprevrženega načina življenja in bila je na koncu z živci, a ni imela moči, da bi ga zapustila. Nekega dne, bilo je leta 1996, ni zmogla več, svojemu mučitelju se je uprla, medtem ko sta bila v restavraciji. Marco je odšel na stranišče, medtem pa si je ona naročila njoke. ''Ko sem prišel s stranišča, se je nažirala. Dejal sem ji, da bo to zanjo pomenilo še več odrekanja, na silo sem ji skušal odmakniti krožnik. Grabila me je panika. Pred mano se je skrila v kuhinjo, sledil sem ji in ji vzel krožnik. A je žal že skoraj vse pojedla.“ Ko sta se vrnila domov, sta se prepirala. ''Prisilil sem jo, da se je popolnoma slekla, kot kazen za to sramoto, ki mi jo je naredila. Ostati je morala zunaj gola. Jaz sem šel spat in medtem ko sem spal, me je s kladivom po glavi.“ Trdi, da ji tega ni nikoli zameril. Monici so potem sodili zaradi poskusa umora, obsojena je bila na leto dni hišnega pripora.

Umor je napovedal

Marco ni prenesel dejstva, da ga je dekle zapustilo, zanj je bilo še hujše dejstvo, da tega niti ni obžalovala. Nekaj mesecev pozneje je moral v psihiatrično bolnišnico, bil je v hudi depresiji. V tem času je napisal tudi avtobiografsko knjigo 'Lovec na anoreksična dekleta', v katerem je na srhljiv način napovedal umor. Knjigo je s posvetilom poslal tudi Monici. Mnogi so pozneje zatrjevali, da bi lahko umor lahko preprečili, če bi resno jemali zapisane grožnje.

Obsodil jo je na smrt

V času, ko sta bila narazen, je Monico ves čas klical in ji pošiljal pisma, grozil je, da jo bo ubil, a nihče ni verjel. ''Dejal sem ji: 'Zdaj se boš vrnila k meni, ker sicer te bom ubil.“ Monica se je na to grožnjo odzvala s poskusom samomora. Da si bo vzel življenje, je grozil tudi sam in prav s to pretvezo je Monico prepričal v zadnje srečanje. ''Njena edina rešitev bi bila, da bi se vsaj pretvarjala, da želi biti spet z mano,“ je njegov odgovor na vprašanje, ali je bila Monica z njegove strani v vsakem primeru obsojena na smrt. ''Nisem več mogel dovoliti, da bi najini bitji živeli narazen. Tega nisem več prenesel.“ Želel jo je ugrabiti, vendar ni želela z njim v avto, pozneje se je izkazalo, da je v njem imel vse pripravljeno za ugrabitev.

'Nisem imel druge možnosti'

''Spominjam se njenega nasmeha. Povedala mi je, da ji je hudo zame. Upal sem, da jo bom pridobil, upal sem na usmiljenje.“ Po skupnem kosilu sta šla na obalo jezera. Grozil ji je, da mora ostati z njim, povedal ji je, da je oborožen. Želel ji je pokazati nož, da bi razumela resnost grožnje. ''Ko sem se obrnil, je začela vpiti na pomoč, skušal sem ji zapreti usta. Na vsak način sem želel, da bi utihnila. Še bolj je vpila. In to je bil konec. Borila sva se, obrnil sem se in vzel nož. Ni mi preostalo drugega, kot da jo umorim.“ Preiskovalci so na Monicinem truplu našteli 22 vbodov. Mariolini umora ni nikoli obžaloval. ''Če bi se kesal, bi naredil samomor. Če bi mi bilo žal, bi priznal, da je obstajala kakšna druga možnost. Jaz pa nisem imel druge izbire.“ Vse od začetka je priznaval, da je kriv umora, moralno pa se ni počutil nikoli krivega.

Če bi bil na prostosti, bi najbrž ponovil svoje dejanje

''Tvegal sem, da bi postal serijski morilec. Potem ko sva se razšla z Monico, sem bil z anoreksičnimi dekleti, ki pa so zdržala nekje do dva tedna, potem pa odšla. Bil sem obupan.“ Zaveda se, da bi se vrnil k svojemu prejšnjemu načinu življenja, če bi prišel iz zapora. ''Če bi moral soditi samem sebi, bi se prisilil, da živim v zaporu.“ Sodišče je med sojenjem sicer ugotovilo, da Marco med dejanjem ni bil neprišteven in mu za storjeno dejanje prisodilo 30 let zapora.