Nacisti so ga prisilili, da tekmuje kot ženska

Zanimiv je tudi primer nemške atletinje Dore Ratjen, ki je na domačih poletnih olimpijskih igrah leta 1936 v skoku v višino osvojila četrto mesto, bolj kot to pa je bilo zanimivo dejstvo, da je imela atletinja nenormalno intenzivno poraščen obraz. Ravno zaradi 'brade' je morala Dora opraviti test spola, kjer so ugotovili, da je v bistvu Hermann. Pozneje je medijem zaupal, da so ga v izdajanje za žensko prisilili nacisti ter priznal, da se v življenju ženske, ki ga je živel kar tri leta, ni našel.

Svojevrsten fenomen sta bili možati ruski sestri Tamara in Irina Press, ki sta na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu ter štiri leta pozneje v Tokiu za barve takratne Sovjetske zveze skupaj osvojili kar pet zlatih odličij. V tekih in peteroboju sta bili tako rekoč nepremagljivi in zaradi telesne konstrukcije ter uspehov se ju je prijel vzdevek 'brata Press'. Potem ko je Mednarodni olimpijski komite sprejel določilo o testiranju spola, sta se sestri upokojili, saj sta najbrž slutili, da v njunih telesih prevladujejo moški kromosomi. Podobno zgodbo deli tudi romunska šampionka v skoku v višino Iolanda Balas, ki je leta 1960 v Rimu osvojila zlato medaljo, po uvedbi pravila o testiranju spola pa na tem prestižnem tekmovanju ni več želela nastopiti. Nastopu na olimpijskih igrah se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odpovedala tudi Sin Kam Dan, južnokorejska atletinja, ki je bila lastnica številnih svetovnih rekordov v tekih na srednje proge. Leta 1965 se je v javnosti namreč pojavil moški, ki je trdil, da je Sin njegov sin, ki je izginil med vojno. Ker je Sin vedela, da bo zaradi te domneve morala opraviti po novem obvezen test spola, se je nadaljnjim atletskim tekmovanjem raje odpovedala.

Prva, ki je 'padla' na testu spola po uvedbi novih pravil na olimpijskih igrah, je bila poljska atletinja Ewa Klobukowska. Na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 je s sotekmovalkami zmagala v ženski štafeti 4-krat 100 metrov, in ker je pokazala telesno sposobnost, ki je odstopala od preostalih tekačic, je morala kot prva opraviti test spola. Ker je rezultat pokazal, da v njenem telesu prevladujejo moški kromosomi, je bila v ženski konkurenci diskvalificirana in je ostala brez žlahtne medalje.

Odločila se je biti ženska

Brazilka Edinanci Silva se je rodila tako z ženskim kot moškim spolnim organom. Ko se je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja začela uveljavljati v judu, se je odločila, da želi živeti življenje ženske, zato so ji moški spolni organ operativno odstranili. Nastopila je na olimpijskih igrah v Atlanti, Sydneyju in Atenah ter dosegala vrhunske rezultate. Negativno izkušnjo zaradi spola je prvič doživela po zmagi v Sidneyju, ko jo je avstralska nasprotnica Natalie Jenkins, ki jo je Edinanci premagala, na tiskovni konferenci ves čas naslavljala kot moškega.

Indijska atletinja Santhi Soundarajan je po osvojitvi srebrne medalje na azijskih igrah leta 2006 v katarski Dohi morala opraviti testiranje spola in rezultati so pokazali, da zaradi moških kromosomov ne more tekmovati v ženski konkurenci. Ostala je brez kolajne in bila popolnoma zgrožena: „To je izredno grenka in ponižujoča izkušnja. Odgovorni bi morali poiskati rešitev za take probleme, ne izobčiti tekmovalk, ki za svojo gensko zasnovo niso prav nič krive. Iskreno povedano je res, da nikoli nisem bila v puberteti, prav tako nisem dobila menstruacije, a sem vedno bila prepričana, da to ne pomeni, da nisem ženska. Zato menim, da je nepošteno ljudi sortirati v spole glede na vrsto kromosomov. To je neetično in pristransko,“ je bila po odločitvi organizatorjev tekmovanja užaljena Santhi, ki je želela zgolj tekmovati, a zanjo kategorije pač ni bilo: v njenem telesu so prevladovali moški kromosomi, živela in izgledala pa je kot ženska.

Tek na 800 metrov – paradna disciplina dvomov glede spola

Slovenkam in Slovencem izredno poznana atletinja Maria de Lurdes Mutola iz Mozambika, ki je vrsto let dominirala v teku na 800 metrov in kateri je nekaj let uspešno konkurirala naša šampionka Jolanda Čeplak, se je prav tako vrsto let morala spopadati z obtožbami, da je v resnici moški, ki je ujet v telesu ženske. Nič bolje se zaradi moškega videza in izjemnih rezultatov ni godilo niti svetovni rekorderki Jarmili Kratochvilovi, čeprav je bila vsa leta bolj dvomljiva njena dopinška čistost. Očitno pa je tek na 800 metrov disciplina, v kateri se je vprašanje o resničnem spolu oziroma genetskih posebnostih popolnoma ustalilo, saj je pred tremi leti po izvrstnem rezultatu na svetovnem prvenstvu zadelo tudi takrat 18-letno Južnoafričanko Caster Semenyo, ki je morala opraviti test spola ter obiskati številne specialiste, od ginekologa do psihologa. Ti so na koncu ugotovili, da je Caster ženska in tako lahko še naprej tekmuje v ženski konkurenci. Drugo vprašanje pa je, kako je ves ta pomp okoli vprašanja njenega spola vplival na njeno psihično stanje.