Ko sem že mislila, da se mi obeta sproščen vikend paket pred televizijo, me je dolgočasno preklapljanje kanalov v soboto pripeljalo do Eme. Največjega slovenskega glasbenega tekmovanja, kot pravijo nekateri (sama nisem v tej skupine). In čeprav sem si prisegla, da bom Emo letos ignorirala, me je vsa vztrajnost minila že v nedeljo zvečer. In ja, ne zanima me glasovanje strokovne žirije, ljudstva ali kogar koli. Da organizatorji tekmovanja pustijo Saški Lendero peti brez mikrofona (in to na glasbeni prireditvi!), se mi zdi pod vsako mejo vsaj povprečno dobrega okusa. Če se je že odločila za 'čudežni' nastop, bi se lahko naučila vsaj malo boljše plesati. Je že res, da je njeno telo po rojstvu otroka spet v popolni formi – zagotovo Lenderova uporablja posebno 'masažo', vendar to še ne pomeni, da se je treba osramotiti takoj, ko stopiš na oder. Brez mikrofona, da se razume!

Če se nekoliko ugriznem v jezik in poskušam nadaljevati, se mi je oko ustavilo tudi na Rebeki Dremelj. Ob njenem nastopu se mi je pred očmi odvrtel prizor iz filma 101 dalmatinec. Se spomnite zlobne tete Cruelle De Vil? Moja psička je ob pogledu na obleko iz robčkov in wc papirja začela renčati. Draga Rebeka, upam, da se zavedaš, kaj sem ti s tem želela povedati. Če tvojo obleko 'zlajajo' tudi domači ljubljenčki, potem jo raje skrij na dno omare. Ali pa počakaj na drugo leto in jo zažgi na pustnem kresu. In ko sem poskušala sprejeti njen nenavaden stil, se mi je revica tudi nekoliko zasmilila. Kaj če je za nastop uporabila svojo poročno obleko? Upam samo, da je bil Sandi v času Eme s prijatelji na pivu (ali treh). Tudi sama bi v tistem trenutku popila marsikaj. In ko so obleko z nje strgali plesalci, za kar sem jim zelo hvaležna, sem ostala brez besed. Ni bilo tako zelo slabo, vendar, Rebeka, včasih je manj preprosto več!

In ko se poskušam premakniti naprej, si ne morem pomagati, da ne bi omenila Brigite Šuler in Mance Špik. Se slučajno poznata in si delita stilistko? Tega sicer ne vem, vendar njuni obleki skoraj niso mogle ločiti ženske, kaj šele moški. Moj nono, ki me je klical takoj po razglasitvi finalista, ponosen, da bo Slovenijo zastopala harmonika in tradicionalna narodna noša, se je razburjal, da je Špikova nastopila kar dvakrat in da je sicer 'fletna pupa', vendar bo morala za goljufanje na dvojno spoved. Vse skupaj je začinila še nona, ki se je v ozadju drla, da je narodna noša brez 'avbe' (tradicionalnega pokrivala) kot klobasa brez kislega zelja.

Sama bi raje nastopila brez 'avbe' kot pa v enaki obleki in če bi bila v vlogi novinarke, bi Brigito in Manco vprašala, kako bi njuna zmaga vplivala na svet. Zagotovo bi mi vsaj ena odgovorila: 'Mir!' Dragi punci, malo več izvirnosti, prosim, ne bo vama škodilo. Do naslednje Eme imata še dovolj časa in glede na to, da sta že 'instant' tekmovalki, vem, da se drugo leto spet srečamo. Upam le, da v drugi obleki.

Če sem iskrena, me je od tekmovalk prijetno presenetila le Nina Pušlar, čeprav je dobila kar slabi kopiji. Glede na to, da punca šteje le nekaj več kot dvajset let, ubira svojo pot in stil. Poleg tega pa je po sobotnem predizboru odhitela še na Zlatkov koncert. Nina, imaš moj glas! Omeniti moram tudi Natalijo Verboten, ki pa me je pustila popolnoma hladno. Mogoče videz šestdesetih, rdeča šminka in ob glavi 'polizani' kodri le niso bili najboljša izbira. Priznam, veliko raje imam staro Natalijo, pa čeprav na njej sprva opazim le dekolte. Veliko boljše to kot pa popolnoma nič. 

Na Emo brez mikrofona

Po Emi sem ugotovila, da me prav vsako leto zmotijo isti ljudje in stvari. In nikoli ne bom razumela, zakaj tekmovalci za večerne toalete, ki jih oblečejo le enkrat in so popolnoma neuporabne, plačajo več tisoč evrov, nato pa jih 'spluvajo' tako modni strokovnjaki kot tudi povsem običajni ljudje, kamor spadam tudi jaz. Le zakaj se ne odpravijo po različnih trgovinah ter se prepričajo, da je obleka namenjena tudi ljudem, da ob njej ne bodo renčali psi in da je manjša verjetnost, da se na odru pojavi enaka obleka iz trgovine kot pa od šivilje. In zakaj veliko raje pretiravajo, kot da bi ostali v mejah sprejemljivega? Je slovenska medijska scena res že tako obupana, da je vesela prav vsake objave, ne glede na vsebino? Potem je boljše, da na Evrosong pošljemo le posnetek. Bo veliko ceneje, brez stroškov nove garderobe, pevci pa ne bodo potrebovali niti mikrofona – zagotovo si nas bo marsikdo zapomnil!