Medijsko se je Ines Dolžan prvič izpostavila, ko se je pred leti potegovala za naziv Miss luna. Takrat je naredila tako izjemen vtis, da so jo proglasili za najbolj simpatično in jo nagradili za njeno neizmerno energijo. Z njo pa je okužila skoraj vse družinske člane splavne kmetije.

"Že ob samem prihodu sem začutila, da so stari zavezniki ekipe močno povezani. Občutila sem breme odpadnikov, ki so proti koncu tekmovanja vključeni v boj in so zaradi tega, s strani ostalih neupravičeno podcenjevani. A se takšne občutke gojila le kratek čas, saj so me že v naslednjem hipu spustili bližje sebi. Nisem se trudila, da bi jim ugajala, ampak sem bila takšna, kot me ljudje poznajo. Sprevrženo bi bilo, če bi se pretvarjala, da sem nekdo drug, le da bi me sprejeli. Tudi sicer se v življenju nisem nikoli skrivala. Na začetku sem morda požrla kakšno grobo besedo in se delala, da me niso prizadeli očitki nestrpnih ljudi, ki so jih motili moji kilogrami," iskreno pove 27-letna Ines, ki je pred časom ustanovila društvo za kakovost življenja močnejših ljudi Inaja.

Ponosna na svoje kilograme

Vesela debeluška se je za sodelovanje odločila predvsem zato, da bi ljudem predstavila svoj pogled na življenje in borbo s kilogrami.

"Zavedam se, da je v naši družbi ogromno debelih ljudi. Namenoma sem izrekla besedo 'debelih', saj bo z rabo v pozitivnem kontekstu izgubila negativni prizvok. Velikokrat sem se znašla v situaciji, ko ljudje v moji prisotnosti niso upali uporabiti besedo debela, ker imajo občutek, da je njen pomen negativen. Vendar je to daleč od resnice, kajti sama zase pravim, da sem debela. Na drugi strani pa je še vedno preveč netolerantnih in zlobnih ljudi. K sreči mi ne morejo do živega, saj premorem preveč pozitivne energije, da bi se jim pustila. Presrečna pa bi bila, če bi s svojim pristopom in načinom mišljenja motivirala vsaj eno debeluško ali fanta, ki se v svojem telesu ne počuti udobno. To ne pomeni, da želim promovirati nezdravo življenje, ampak sprejemanje različnosti našega sveta. Tudi sama se razveselim, če na tehtnici opazim, da sem izgubila kilogram ali dva in se ne sekiram, kadar je kakšen več. Enostavno je potrebno ignorirati neutemeljene očitke in se sprejeti, kajti če sebe ne sprejmeš, potem te tudi drugi ne bodo. Preverjeno!

"Na to sem še posebej ponosna. Pa naj še kdo reče, da debeli ljudje ne morejo biti srečni v ljubezni. Z moško pozornostjo nisem imela nikoli pretiranih problemov. Rada se uredim in smuknem v oblačila, ki se mi dobro prilegajo. Ne razumem, zakaj bi se morali baročno izpopolnjeni ljudje pokrivati s šotorskimi platni in skrivati svoje telo. V vsakem primeru smo opazni, le da je razlika, ali naši obrazi žarijo od samozavesti, ali pa od sramu potisnemo globoko v zemljo. Jaz svojo še vedno ponosno nosim na ramenih in nič mi ne more do živega. Moram poudariti, da tudi debeli jemo zdravo, se trudimo, da bi bili čimbolj fizično aktivni in se predajamo posteljnim užitkom. Slednih na kmetiji sicer ni bilo, vsaj jaz jih nisem bila deležna. Sem pa občutila Arturjevo šapo na moji zadnjici. Neprestano se je sukal okoli nje, kot mačka okoli vrele kaše in se spraševal, ali je res tako čvrsta, kakor izgleda. Vzpodbudila sem ga, da lahko preizkusi in tako me je zagrabil. Z dotiki nimam težav, vendar ima vse svoje meje. Večkrat me kdo izzove, da so vsi debeli ljudje kot žolce. A z mojo čvrsto zadnjico sem še vsakemu nejevernemu Tomažu zaprla usta, vendar le v prenesenem pomenu (nasmeh). Po prihodu iz Kmetije slavnih sem bogatejša za eno izkušnjo. Hkrati pa navdušena nad odzivi. Vsaki dan se mi javljajo ženske in moški vseh starosti, ki se srečujejo s podobnimi tegobami in mi izrekajo komplimente ter so inspirirani s samozavestjo, ki jo posedujem. Moja naloga je bila uspešno izpolnjena in upam, da je napočil čas za kakšno debelo televizijsko voditeljico." (nasmešek)