Globoko je vzdihnila in zbrala pogum. Sama je odšla v Španijo, v čute dražečo deželo, kamor sta nameravala odpotovati skupaj, ko je bilo razmerje še na vrhuncu. Zakaj ne bi izkoristila te priložnosti, ki se ji je ponujala? Španija, dežela užitkov in strasti. Slutnja noči tretjega dne je prinesla čudovit hlad nad obalo, ki se je bíl z vročico v njej- ravno toliko kot je bila poželjiva, je bila namreč tudi željna … in predvsem nepotešena. Kot vsak večer je sedela na verandi, udobno zleknjena, s kozarcem rdečega vina, ki ji je delal družbo, in s cigareto, oblečena le v spalno srajčko iz prosojne bele tančice, ki je več odkrivala kot zakrivala. Njeni dolgi, temni lasje so se igrali drug z drugim, ko jih je zdramila blaga sapica, njene polne ustnice, hrepeneče po stvareh, katere si je drznila izreči samo v mislih, pa so si želele z nagajivim jezičkom objemati še kaj več kot le konec dolge, na tesno zvite cigarete. Njene zelene oči so požirale sončni zahod, medtem ko ji je veter spogledljivo spodvihal tanko srajčico do sredine popolno zaobljenih in zagorelih stegen, po katerih so tekle kapljice potu in puščale vlažne sledi na koži. Celo zrak je v sebi nosil čisto živalsko slo. Veter jo je narahlo, kot roke ljubimca, ponesel v njene nosnice, v sleherno poro njene trepetajoče kože, v vlažno razpoko med njenimi nogami. Vdihnila je ta zrak, potegnila ga je globoko vase, da se ji je v glavi zvrtelo. Pozabila je na vse, kar se spodobi in si počasi zavihala krilo čez popek.

Dovolj je bila ona sama

Temen kožušček se je na poznem soncu rahlo svetlikal od sokov, kot prve solze rose v deviškem jutru zelenih travnikov. Ni bilo mesečine, da bi jo skrila, zadnji sončevi izdihi so barvali nebo s čutno rdečo barvo, toda sram se je razblinil s popitim kozarcem vina. Njena roka je, kot da ne bi bila njena, zdrsnila po beli tkanini, ki je prekrivala zdaj že nabreklo bradavičko, jo nežno podrgnila s konicami prstov in končno preko trebuščka našla svoje mesto globoko v zavetju venerinega grička. V mislih ni risala prizorov pohote, saj ni bilo potrebno. Dovolj je bila ona sama, vsa razvneta od vročine, ki je naraščala v njej, da je kri vrela in ji razbijala v žilah. Še poslednjič, preden je v nasladi zaprla oči, ji je pogled ušel na zahajajočo kroglo, s katere gorečnostjo se je lahko merilo nestrpno pričakovanje v njenih globočinah. Močno je zagrizla v spodnjo ustnico, ko je z dvema prstoma desne roke prodrla vase. Tega ji že dolgo ni bilo treba početi, zdaj pa je ponovno odkrila užitke te vrste. Točno je vedela, kako močno prodreti, kdaj in kako zasuči konice prstov na ščegetavčku. Iz prsi se ji je izvil sopeč izdih, strastni krik boginje v njej. Dražila si je čute, drgnila zdaj hitreje, zdaj bolj nežno in počasneje, da je odlašala vrhunec. Ko je zadnjič potegnila iz sebe prste, pokrite z lastnimi, dišečimi sokovi, je nebo že razsvetljeval beli mesec.

Oči so sporočale nagajive misli

Zbudila se je pozno. Opoldanska svetloba je silila skozi žaluzije in metala moteče sence na njene veke. Z boka se je prevalila na hrbet in se leno pretegnila. Rjuha je zdrsnila z njenega trupa in razkrila gole prsi z bradavičkami, vzburjenimi od sanj vroče noči, v kateri je podoživljala dogodke prejšnjega večera. Potem, ko je s telesa izmila zadnje ostanke tekočin, si je na terasi privoščila skodelico črne kave. Puhala je beli dim v zrak in si navijala dolge lase na prste, kot vedno, ko je sanjarila. Opazovala je gibanje valov, kako se stegujejo proti deviško beli obali, kako se prepletajo in lomijo drug v drugega. Prižgala si je že tretjo cigareto, ko je zaslišala škripanje podesta. Obrniila se je in ga zagledala, svojega čednega, temnolasega soseda. V minulem tednu sta se že nekajkrat srečala in si izmenjala nekaj spogledljivih nasmeškov. Zelo jo je privlačil, zato si ni popravljala razporka jutranje halje, ki je s premikom telesa razkril ne samo zagorelo stegno ampak tudi del črnih spodnjih hlačk pod oblačilom. Prva stvar, ki jo je opazila na njem, so bile njegove čutne ustnice, skoraj ženske, vendar ravno dovolj moške. Polne, vendar ne dolge, črne trepalnice so se umaknile očem, ki so ji zdaj izzivalno vračale pogled. Po eni strani so v njej zbujale kanček nelagodja, saj so jo močno spominjale na njene lastne – zelene, prodorne oči, ki sporočajo vse tiste nagajive misli, ki se porajajo za njimi, hkrati pa ostajajo toliko skrivnostne, da še vedno ohranijo čar.

Lepotice tega ne bi smele početi same

Ne da bi spregovoril besedo, se ji je približal in prisedel. "Prosim, usedi se,"  je pripomnila sarkastično, vendar prijazno. Rahlo se ji je nasmehnil, nato pa se na hitro razgledal:"Zelo prijeten razgled imaš." "Res je. Ne morem se ga nagledati." "Tudi moj razgled je izredno lep. Še posebno tisti od včeraj. Bil je nekaj zares posebnega." Vedela je na kaj namiguje. Kot se je izkazalo, prejšnjo noč ni bila povsem sama. "Mar pogosto opazuješ dekleta pri opazovanju sončnega zahoda?" "Samo kadar ga opazujejo same. Take lepotice kot si ti ne bi nikoli smele tega početi same. To je zločin.""Svetuj mi, kaj naj storim," je odgovorila, "nočem biti ožigosana kot zločinka." "Še je upanje, da se vrneš na prava pota." "Mi boš pri tem pomagal?" "S tabo bi lahko opazoval sončni vzhod noč in dan, dokler naju ne bi razbolele oči, utrujene od opazovanja, pregnale k počitku." V svojo dlan je vzel njeno in pritisnil svoje mehke ustnice ob kožo njenega tenkega zapestja.
"Pričakuj me,"  ji je še rekel, nato pa vstal in se namenil, da jo bo zapustil. "Počakaj!"  je zaklicala za njim. "Saj niti tvojega imena ne poznam." "Ne, ne poznaš," ji je odvrnil in odšel.