O tej aferi, ki se je začela ob približno 9.15 zjutraj, pripovedujejo ‘njegova zgodba’ in izbrani odlomki iz njenega dnevnika.

Njegova zgodba:

Sprehajal sem se po peronu in čakal na zamujeni vlak, ko sem imel tisti znani občutek, da me nekdo opazuje. Ko dvignem pogled, vidim lep nasmejan ženski obraz, obdan z gostimi vranje črnimi skodranimi lasmi, živahnimi zelenimi očmi in sočnimi rdečimi ustnicami. "Haj," reče, jaz pa »skeniram« njeno miniaturno postavo, kar mi olajšujejo sončna očala. Hitro ugotovim, da ima razmeroma velike prsi, ozek pas, nekoliko širše boke in ne najdaljši nogi. Hkrati se sprašujem, od kod se poznava? Vem, da sva se že srečala, vendar ne vem, kje.

Iz njenega dnevnika:

Se me je spomnil? Mislim, da ne. Tega nisem mogla verjeti. Res mi je odzdravil in se mi nasmehnil. Vsaj znašel se je. Lep nasmeh ima, za glavo višji je od mene in to sem takoj opazila, med nogama ima velik grešni kupček. Rada imam moške, ki še vedno nosijo ozke kavbojke. Tako vsaj takoj vidiš, koliko jih je v hlačah. Vsaj približno. Uf, kako sem potrebna!

Njegova zgodba:

"Haj, kako si kaj?" ji rečem in se zaman poskušam spomniti, od kod jo poznam. Lepo se smeje in zelo lepo me gleda. 
"Ni slabo, ni slabo, čeprav je vedno preveč dela," odgovori. Ker potem omeni mojega delodajalca kot svojega, mi je jasno, da sva se morala srečati v službi, zaradi njenega naglasa in pa nemirnih gostih skodranih las pa sklepam, da je iz Južne Amerike. "Saj sploh ne vem tvojega imena," mi reče kmalu po tistem, ko sediva v tresočem vlaku in me razveseli sočasno tresenje njenih polnih prsi.  "Hvala enako," rečem in oba se nasmehneva. "Jaz sem Maria," reče, me gleda z električnimi zelenimi očmi in položi roko na moje stegno, kot to naredijo prijateljice ali ženske, ki si jim všeč. Ko ji povem svoje ime, začne govoriti kot dež. Med drugim pove, da ne bo nikoli pozabila tistega smešnega predavatelja z najinega tečaja …

Iz njenega dnevnika:

Kadar mi je tip tako zelo všeč, govorim kot dež. Ne znam se ustaviti. Mislim, da se me je spomnil, ko sem omenila tečaj, na katerem sem ga prvič opazila, čeprav je takrat ves čas pasel oči po tisti plavolasi kravi, ki mislim, da je direktorjeva tajnica. Jo je dal dol’? Sami joški, v glavi pa nič. Očitno so mu bili tudi moji joški všeč. Kako bi mu bila šele češplja, če bi vedel, da se zaradi njega medi in cedi.

Njegova zgodba:

Ko je omenila tečaj, sem se takoj spomnil. Brazilka Maria je sedela v zadnji vrsti, jaz sem se zagledal v prvo vrsto, ker je tam sedela mega joškata direktorjeva tajnica, ki se mi je odkrito ponujala. Pa je nisem. Zaradi slabih izkušenj in slabih spominov sem se že skoraj dve leti uspešno izogibal in izmikal tem vrstam zapletom v službi. Pa tudi sicer. In se trdno odločil, da bo pri tem ostalo. Nobene afere več. Konec. Marijini vroči pogledi in dotiki – dotikala se me po stegnu, ramenu, roki – so v meni vseeno porajali vroče misli: o Braziliji, Brazilkah, tangicah na Copa Cabani, sambi, karnevalu v Riu de Janeiru, tresočih mesenih ritnicah …

Iz njenega dnevnika:

Rok enostavno nisem mogla imeti pri sebi. Mati moja, če bi bila v vlaku sama, bi ga verjetno pogladila po vzboklini na hlačah … In ga naskočila. Ravno prav sem bila potrebna za to. Nisem ga čutila že teden dni. Celo večnost. Čutila sem, kako mi češplja zaliva, vlaži hlačke. Sita sem že tega, da mož kar naprej nekam potuje. Kot bi bežal pred menoj. In seksom.

Njegova zgodba:

Preden sva se po vstopu v orjaško poslopje, v katerem oba delava, razšla, me je Maria vprašala, kdaj končam službo. Hotel sem odgovoriti, pa me je prehitela."Lahko bi šla po službi na pijačo," je dejala, čeprav me je gledala kot »hrano«. Kot bi me hotela pojesti. "Ja, seveda," sem rekel in se navdušil nad njenima sploh ne majhnima drhtečima brazilskima ritnicama, ko je odkorakala. S težavo sem se posvečal delu, ker mi je v mislih poplesovala Marijina rita. V ritmu sambe. Pozabi, si dopovedujem. Nobene afere več. Posebej v službi. Maria poleg tega očitno živi v istem kraju kot ti. Je pa res, da je Brazilka. Še nobene Brazilke nisi. Ne! Ne je ne. Pozabi. Pokliči jo in ji povej, da ne greš na drink. Ne, tega ne moreš narediti. Kaj ti pa je? Vabi te na drink, ne v posteljo … Narobe si razlagaš njeno vedenje. Temperamentna latina je. To je vse.

 Iz njenega dnevnika:

Že dolgo nisem bila tako raztresena v službi. Mislila sem samo na konec službe in na tisti grešni kupček, vzboklino v njegovih hlačah. Nisem vzdržala. Med odmorom za kosilom sem se zaklenila v stranišče in potisnila roko v hlačke. Zamižala sem in si zamišljala, da je njegova. Zelo hitro mi je prišlo. Eno uro pozneje me je spet vse ščemelo. Odločila sem se. Očitno živiva na istem koncu mesta. Zvabila ga bom k sebi in tako dala dol’, da me ne bo nikoli več pozabil. Zaplesala bom sambo. Na njegovem kur… Yes! Komaj čakam. Kako sem potrebna!

Njegova zgodba:

"Zaročen sem in imam rad svojo zaročenko. Kmalu se bova poročila," je bila prvo, kar sem ji rekel nasmejani, sveže naličeni in čarobno dišeči, ko sva šla na pijačo. Pogledala me je, kot bi bil popoln idiot. Tako sem se tudi počutil. "Hej, nisem te povabila na poroko, ampak na drink," je dejala in se začela smejati. Njen smeh je bil nalezljiv. Kmalu sva se oba smejala. In smejala. Ko se je smeh končno polegel. "Ne iščem moža. Poročena sem …"  je nenadoma dejala zelo resno, jaz pa prikimal. "Oprosti, narobe sem razumel tvoje povabilo na pijačo,” sem ugotovil z neke vrste olajšanjem. "Ne …  nisi  narobe razumel …  čeprav sem poročena, si želim s teboj v posteljo. Že od tečaja naprej. Žal te tam nisem zanimala jaz," je dejala Maria.

Iz njenega dnevnika:

Ne morem verjeti, da sem se mu tako odkrito ponudila. Tega še nisem naredila. Ne morem si pomagat’. Tako zelo všeč mi je bil in tako zelo sem bila potrebna. Niti pomislila nisem na to, da bi mi lahko dal košarico. Še noben moški, ki sem ga izbrala – nikoli sicer tako direktno – mi ni dal košarice. Bil je na trnih, čutila sem, da se bori sam s seboj, morala sem ukrepati.

Njegova zgodba:

Ne, ne in ne, ne bom se spet zapletal z žensko iz svojega delovnega okolja, ki poleg tega živi samo dober kilometer proč od mojega doma. Mi ne pride na misel, sem prepričeval samega sebe, ko sem si opomogel od njenega zelo odkritega povabila v posteljo. A hkrati sem pasel oči po njenih oblinah. Mikale so me njene sočno rdeče ustnice, ogenj v njenih zelenih očeh, njena ‘latinskost’. "Greva … k meni? Sama sem ves teden, mož je na službeni poti. Nič slabega ti nočem, samo dol’ bi se rada dala s teboj. Je to greh?" je nenadoma dejala Maria, jaz pa počasi odkimaval.  "Ni, vendar … ne, ne morem. Domov moram, zaročenka me čaka," sem dejal razmeroma odločno. "Saj boš šel domov. Ura je komaj sedem … Najkasneje ob devetih boš doma," mi je šepetala Maria. Pogledal sem proč, zamižal in stisnil zobe, ko me je prijela za roko in jo potisnila pod krilo in pod hlačke. "Pobožaj me po pič…, potem pa pojdi domov, če si boš še želel," je šepetala Maria. Čeprav sem hotel ali vsaj mislim, da sem hotel, roke nisem mogel odmakniti. Kako meseno ima! In oteklo. In mokro. In vročo. In kar tam, pri mizi jo je začela vrteti. “Greva?” 
Moral bi biti svetnik na kvadrat, da ne bi šel. Pa nisem. Prej se imam za grešnika.

Iz njenega dnevnika:

Vse se enkrat zgodi prvič, če ti je moški dovolj privlači in si hkrati dovolj potrebna. Ne morem verjet’, da sem mu roko položila v vlažne hlačke. A nisem imela izbire. Za trenutek sem celo pomislila, da mi bo ušel. Če bi mi, bi se mi zmešalo. Brigata me njegova zaročenka ali moj mož. Kar naj ima rad svojo zaročenko! Jaz ne rabim njegove ljubezni, ampak njegovo batino. Upam in mislim, da jo ima, čeprav sem, hehe, že tako potrebna, da se tudi standardnega kurčka ne bi branila.

Njegova zgodba

To ni bil seks. To je bila drama. Brazilska drama. Približno trideset sekund po tistem, ko je zaprla vrata svojega doma, sva bila v postelji. Gola in ponorela. Predigra je trajala prav tako približno trideset sekund. Toliko, da sem se lahko zakopal v njene prsi, in zajel v roke njeno veličastno brazilsko rit, ki jo je divje zavrtela, ko sem ji potisnil dlan med nogi. Maria je napadla mojo moškost, kot bi bil zadnji moški na tem svetu. Njeni dlani sta divjali po njej gor in dol’, dokler me ni potisnila na hrbet, mi obrnila svoj hrbet, se razkoračila nad menoj, da sem imel pred očmi njeni mogočni ritnici, naciljala konico in se z enim samim sunkom nasadila. Njena rit se je vrtela in vrtela. In tresla. In poskakovala. Z njo je poganjala svojo ženskost gor’ in dol’ in sem in tja. Meso je tleskalo ob meso. Najslajša melodija. Sam pa pa … jaz, pa ona. In njena rit. Vse se je ustavilo, od najinih teles do časa, samo njena rit se je vrtela, se tresla in poskakovala. Sanja se mi ne, kako hitro nama je prišlo. Zelo hitro. Najprej meni in takoj zatem njej. Ko se je po vrsti krčev njeno telo umirilo in je pogledala nazaj, proti meni, je imela na obrazu sijoči nasmeh, kakršnega ne pomnim. “Obrigadissimo,” je dejala, razjahala, prijela še na pol oteklo moškost v roke in si jo vtaknila v usta. Nekaj minut kasneje je bila spet vsa pokončna, Maria pa spet nasmejana in nasajena. Zdaj mi je kazala obraz in prsi in črni trikotnik krzna, ki se je med mešanjem in mesenjem povečeval in zmanjševal. Nova samba, a zdaj počasnejša, nežnejša. Tudi sam sem lahko sodeloval pri … porivanju in odrivanju, najbolj, potem ko sem jo obrnil na bok. V naslednjem predahu sem se pobližje spoznal z njeno brazilsko “mešalko”. Z glavo sem se zakopal v njeno mednožje in jedel njeno sladko meso in jo lizal, kakor sem vedel in znal. Prišlo ji je … velikokrat. Seveda nisem odšel ob devetih. Ampak po polnoči. Nisem si mogel pomagat’. Če tega ne bi doživel, si ne bi nikoli odpustil. Vendar se ne sme ponoviti. Preblizu je. Prenevarno je. Raje niti ne pomislim na to, kaj bi naredil, če bi zaročenka po moji vrnitvi od Marije hotela seksati. Med nogama sem imel dan mrtvih in praznih. Se bom lahko uprl skušnjavi? Kako je dobra! Kaj dela z ritjo! Še bi jo. Uf, kako bi jo še. Ne vse mogoče načine. In nekaj nemogočih …

Iz njenega dnevnika: 
Saj ne morem verjet’… Sem že kdaj bila tako prijetno utrujena in izčrpana? Verjetno, ali pa tudi ne, ne vem. Blaženo se počutim, blaženo. A sploh ve, kako dober ljubimec je? Če bi bil moj, bi ga vsak dan tako dol’ dala, da mu ne bi nobena druga prišla na misel. Hotela sem batino. Dobila sem batino. Hvala bogu! Obrigadissimo!!!! Uhhh, kako rada imam tako debele. In tako trde, trde, trde … Nora sem nanj. Moj bo, samo moj bo … Vse bom naredila za to. Ločila se bom. Čim prej. Zaljubljena sem, zaljubljena, tako zaljubljena.

Njegova zgodba:

Škoda, res škoda. Pa tako dobro se je začelo (Nič slabega ti nočem, samo dol’ bi se rada dala s teboj … Jaz ne rabim njegove ljubezni, ampak njegovo batino …).

Ps: In tako se je ob 23.55, manj kot 24 ur po svojem začetku, končala še ena obetavna afera. Konec vseeno ni ravno nesrečen, ker je botroval začetku nečesa novega. Ker sta se nekaj tednov oba udeležila novega tečaja. In čez nekaj mesecev neke konference. In potem nekega seminarja, pa spet konference. In potem tečaja. Nista imela ravno afere. Bila pa sta ljubimca.