Najprej me ljubi, potem me sovraži. Ljubi me, ker si ne more pomagat’, sovraži me, ker sem ji priznal, da mi je zelo, zelo lepo z njo, vendar dodal, da pogrešam čase, ko mi je redno zelo, zelo lepo z novo žensko. Priznal sem ji, da pogrešam zapeljevanje, dotikanje, razgaljanje, odkrivanje nove ženske. In njene ženskosti. Nove ženskosti. Posebej to. Odkrivanje novega mednožja. Najbolj trenutek, ko novi ženski prvič sežem v hlačke in mi prsti zdrsijo med njeni nogi, v krzno, na venerin grič, med sramne ustnice, na klitoris, na ustje ljubezenske špranje, in vanjo. O, bog, zame ni lepših, bolj vznemirljivih trenutkov kot je ta… in potem seveda tistih nekaj sekund, ko ga vsega zariplega, nestrpnega in neučakenega vsadim v novo žensko. Ali ga vsadi ona. Brez tega ne bi mogel živeti.
‘'Lovec sem, srček, pogrešam lov,'’ sem ji odkrito priznal.
Zato me sovraži. Vendar me bolj ljubi kot sovraži.
‘'A ti ne čutiš želje po novem moškem, novem kur…?'’ sem jo vprašal.
‘'Res te sovražim,'’ mi reče in mi obrne hrbet. Rada bi prekinila najino razmerje, se odtrgala od mene, vendar se ne. Tudi meni ne pusti, da bi se odtrgal od nje. Vsakič ko se odtrgam, me prepriča, da se vrnem k njej. Ker me prepriča, da noče od mene nič drugega, kot ‘saj veš, kaj’. Tega se nikoli nisem branil. Posebej, če je tako dober…

Vedno znova mi je grozila, da bo šla z drugim v posteljo in me pozabila. Ne zato, ker bi to ona želela, ampak zato, ker ‘si ti zafu… lovec, ki pogrešaš lov’. Govorila mi je tudi to, s kom me bo prevarala, pa so to bile samo neuresničene grožnje. Vseeno sem jih izkoristil. '‘Vidiš, da si tudi želiš drugega moškega. Drugače ne bi pomislila na…’' sem dejal in dodal ime tipa, s katerim mi je grozila.
'‘Niti na misel mi ne bi prišlo, da bi šla z njim spat," če me ne bi ti silil v to,’ je dejala.
Pripovedovala mi je podrobnosti zapeljevanja različnih osvajalcev, od fukfehtarjev do resnih jebačev, ki se vedno vrtijo okrog nje, ki jim iz oči seva, ‘saj veste kaj’, in se jezila name, ker se je takrat, ko ga je kakšnemu že vzela iz hlač, spomnila name in se premislila. To ji težko verjamem. Ne gre tako daleč. Če bi šla… se ne bi premislila. Preveč rada ga ima. Ko bi ga enkrat imela v rokah, bi ga imela tudi povsod drugod. Pripoveduje mi pravljice.
'‘Zakaj si premisliš,'’ jo vseeno vprašam.
‘'Zakaj, zakaj, zakaj? Pa kaj misliš o meni? Da sem seks mašina?'’ reče in me vprašujoče gleda. Raje ne odgovorim, ker ne bi bila zadovoljna z odgovorom. Itak pa je retorično vprašanje.
'‘Nisem seks mašina. Ljubim te. Noro te ljubim," mi reče. Ah, ja, dobra stara ljubezen. Je bilo to… to? Ali pa je šlo za enega posebej izjemnih instantnih izbruhov poželenja, neznosne medsebojne privlačnosti? Zase priznam, da sem od trenutka, ko sva se prvič spogledala in sem prvič pasel oči po njenem telesu, ki kot da je ustvarjeno samo za seks in po meri mojega telesa, nisem mislil na nič drugega kot na to, da jo moram dati dol’. Ni šlo tako gladko in hitro kot sem upal, pričakoval in želel. Kar nekaj tednov je moralo miniti, da sva bila končno gola v postelji. Ker se je bala, da se ‘bom, potem ko mi bo dala, spremenil’. To ni bil seks. To je bila seks vojna, v kateri sva na vse moče načine kot ponorela ‘napadala’ drug drugega. In zmagovala. Fu… bi jo od takrat do večnosti. Z vseh koncev in krajev. Od zadaj, od zgoraj, od spodaj, z vseh strani … Bila je kot fontana orgazmov. Nepopisno in nepozabno. Tudi občutek, da se ne more niti za trenutek ločiti od moškosti. Že njeni pogledi proti moškosti so nekaj posebnega. Felacije so izven tega sveta. Pa vse ti slavospevi. Ode udu. In moji porno finiši. In goltanje semena. Lepo je biti moški. S tako žensko. ‘Nasvidenje v naslednji vojni,’ sem pomislil, ko se je vihar v postelji po maratonskih štirinajstih urah polegel. Ja, najini posteljni obračuni so bili pogosti in dolgotrajni. Dolgo, skoraj leti dni, nisem pogrešal nobene druge … vojne. In ne samo to, nehal sem celo gledati za drugimi ženskami. V vojni sem našel mir. Tako sem mislil. Pa je bilo samo … premirje.

Bil sem razočaran sam nad seboj, ko se je neko oblačno popoldne v meni nenadoma prebudil lovec. Kako razočarana je bila šele Maja! Sedela sva na kavi na vrtu lokala, po še enem posteljnem maratonu, ko sem nehote s pogledom sledil lepi mimoidoči ženski ritki. Če pa se je tako lepo tresla … Dvignil sem pogled, ker se je ustavila, se obrnila in se vračala v smer, iz katere je prišla. Uf! Velike polne jedre prsi so valovile v ritmu hoje. Še sem dvignil pogled. Srečal njenega. Lep obraz. Lepe oči. In lep nasmeh. Namenjen meni. Nasmehnil sem se nazaj …
Morali bi videti Majin obraz in njen pogled. Če bi bili pogledi strele, mi me odneslo s stola. Prsi in glavo je dvignila kot klopotača, ki bo vsak čas ne zaplesala, ampak siknila. ‘'Moj moški ne gleda za drugimi ženskami,'’ je jezno dejala. To je bil prelomnica, po kateri nič več ni bilo, kot je bilo … razen seks. ‘Njen moški’ je od takrat naprej slišal vse več o tem, kaj ne more, ne sme, ne bo … Kaj imam od vsega tega čudovitega seksa, če nimam … svobode? Po seksu sem se počutil tako praznega. Tudi čustveno praznega.

'‘Ne prenesem kletke. Tudi zlate ne,’' sem končno spravil iz sebe nekaj tednov pozneje, potem ko sem se na skrivaj uspešno vrnil v lov.
'‘Potem pa pojdi,'’ je jezno dejala, potem pa ni mogla verjeti, da res odhajam.
‘'Ljubim te,'’ mi je dejala, ko me je nekaj dni pozneje prepričala, da se dobiva, ker pogreša, ‘saj veš kaj’.
'‘Sovražim te!'’ je dejala dve uri pozneje, ko sem se oblačil in odhajal. Jaz je ne sovražim. Nikoli. Res pa je, da je tudi ne ljubim. Vsaj ne tako, kot bi ona rada. Nasvidenje v naslednji vojni, Maja, pomislim, ko boš pogrešala, ‘saj veš kaj’. V resnici sva si veliko bolj podobna, kot misli, ampak si tega noče priznati. Kako? Kaj pa vse ode udu? Jaaa… to je to! Zato lepa dekleta ljubijo barabe.