Boštjan Hladnik je nedvomno legenda slovenskega filma, pa tudi veteran erotike v naši filmski produkciji. V času, ko se je Hladnik loteval žgečkljivih prizorov, so bili ti še velik tabu. Led je prebil leta 1961 s filmom Ples v dežju, kjer se je pred kamero prvič slekla ženska. A prizori golote in spolnosti v tem filmu niso nič proti razvratu, ki ga je prikazal v Maškaradi. Golota je vseprisotna, seksa se povsod, tudi v praznem bazenu, seksajo geji in lezbijke ter transvestiti, prikazan je tudi analni seks. Nenavadno, da je film sploh lahko nastal, saj je takrat vse filme pregledala tako imenovana cenzurna komisija. Hladnik se je spominjal, kako je bila Maškarada na udaru. ''Dosegel sem to, da niso rezali negativa, ampak so pozneje rezali kopije.“ Zadnja verzija je bila namreč rezana brez avtorjevega dovoljenja. Hladnik se nikoli ni strinjal s tistimi, ki so njegov film označevali kot pornografijo. ''Med erotiko in pornografijo je popolnoma jasna meja, ki velja povsod. Pri pornografiji se vidi konkretno organe, medtem ko so pri erotiki spolni akt in vse ostalo zgolj nakazani.“

Nekaj naturalističnega seksa

Bolj trde erotike, eksplicitnih prizorov seksa se je lotil srbski režiser Živojin Pavlović. Ta je najprej posnel Rdeče klasje (1970), v katerem prikazuje starca, ki opazuje svojo golo ženo, upodobila jo je Majda Potokar, ki v hlevu divje občuje s političnim aktivistom, ki ga je upodobil Rade Šerbedžija. Ta prizor še danes velja za enega najbolj avtentičnih seksov v slovenski filmografiji. V filmu iz leta 1980 je Pavlović upodobil nov neposreden prizor seksa. V Nasvidenje v naslednji vojni partizan Berk, ki ga je igral Metod Pevec, sredi ofenzive vstopi v hišo in občuje s kmetico. Pevec se danes spominja: ''Partizani, tako so včasih rekli, niso imeli spolnih odnosov. Partizani so bili ideološko čisti, moralno svetniški.“ Prav takratni režiser Pavlović naj bi slovenski film, do tedaj lačen naturalističnih prizorov spolnosti, oskrbel s pristnim, naturalističnim seksom. Pevec pravi, da je praktično nemogoče posneti pristen seksualni odnos pred kamero. ''Predstavljajte si, da imate filmsko ekipo, pa je na eni strani petdeset ljudi, pa voajeristična kamera, na drugi strani pa dva, ki morata uprizoriti nekaj intimnega, lepega. Mislim, da je to praktično nemogoče.“ Pravi, da je erotiko zelo težko rekonstruirati pred kamero, ''ker takoj postane sintetična, umetna, nalašč – in to je že pornografija“.

'Pred kamero se je nemogoče vzburiti'

O tem, kaj se lahko dogaja pred kamero, ali lahko pride do vzburjenja med snemanjem erotičnega prizora, je Hladnik povedal tole: ''To se pa nikoli ne zgodi, da bi se kdo vzburil, kako pa se boste vzburili, če pa ste pod reflektorji, pa kamera vas 'opazuje', okoli vas stoji dvajset, trideset ljudi, tako da je kaj takega nemogoče.“

Kar se današnjega slovenskega filma tiče, je že pokojni Hladnik ugotavljal, da ima erotika danes čisto drugačen status, saj je postala nekaj samoumevnega. Ni več zgražanja. A Hladnik je menil, da seksualna energija v slovenskem filmu pada, česar pa si ni znal razložiti.

'V slovenskem filmu ni seksa, zgolj golota'

Pornofil in filmski kritik Max Modic pravi, da o erotiki v slovenskem filmu ne gre izgubljati veliko besed. Razočaran je nad slovenskim filmom nasploh, kar se seksa v njem tiče, pa bi sploh težko govoril o njem. Boštjan Hladnik je po njegovem izjema, ki potrjuje pravilo, ker je enostavno želel snemati filme in 'se ni pulil za denar filmskega sklada'. Čeprav je Hladnik sam menil, da njegovi filmi niso pornografija, jih Modic vidi drugače. ''Je pa on premogel toliko filmske spretnosti, da ni bilo podobno porniču.“ In ne nazadnje, sam meni, da je meja med erotiko in pornografijo osebna meja, kar je za nekoga erotično, je za drugega pornografsko.

Danes pa, pravi, je slovenski film diletantski, saj je po njegovem želja večine režiserjev zgolj to, ''da pridobijo denar filmskega sklada in potem jim je vseeno, kaj naredijo z njim“. Atraktivno je že to, da se nekdo v filmu sleče, tudi če nima smisla. ''Pri nas dajo erotiko v film, ker mislijo, da morajo, češ v filmu to mora biti. Erotika mora imeti smisel. Ne pa kar dati malo seksa noter, tako kot je dobro imeti v filmu še kakšno pištolo. Dialogov pa nobenih, pa naj bo umetniški ali pa žanrski.“ Poleg tega pravi, sploh nimamo seksa, ampak zgolj goloto.

Med filmi, v katerih je bila Modicu erotika všeč, sta Petelinji zajtrk in V leru. ''V Petelinjem zajtrku se vidi, da je delan s srcem, je luštkan film in to se je videlo tudi po odzivu ljudi, ki so ga radi gledali. To je obrtniško korekten izdelek. Všeč mi je bila tudi erotična scena v filmu V leru. Dogaja se v študentskem domu, ona prevaja, on jo začne božati, pa ni nobene golote, to je fina erotična scena. Morda je to celo vrh erotičnih scen.“