"Kaj je s teboj? Si zadel na loteriji?" me je vprašalo že več ljudi. Pri nekaterih imam občutek, da 'jim grem na živce'. Ker živim z nasmehom? Ja. Raje imajo kolektivno depro. Pa sem zadel na loteriji? Ne. Veliko boljše je od jackpota. Včeraj sem srečal prijatelja, s katerim sva bila veliko let kot rit in srajca. Nisva se videla najmanj leto dni, ker živi v tujini. Njemu je bilo takoj jasno. "Ta je pa še zelo nova," je rekel po izmenjavi pozdravov in se nasmejal, jaz pa ga začudeno pogledal. "In odličnjakinja ..." je dodal, jaz pa še vedno debelo gledal. Z nasmehom.

Glumačevo' priznanje

"Ne 'glumi'. Moški se takole reži samo zaradi pič... Nove pič.... Odlične pič... Kdaj pa si jo prvič kresnil? Sinoči? Mlada?" me je analiziral prijatelj, ki me je verjetno bolje poznal kot kdor koli drug. Prav ima. In nima prav. Imam 'novinko'. Zrelih let. Nisem je, kot pravi on, prvič kresnil sinoči, ampak prejšnji petek. Na obali. Stoje. Na razstavi slik. Vsakič, ko se spomnim njenega sončnega nasmeha in... ali... njene vedno vlažne pič... se nasmehnem. "Vseeno mi je, kaj si misliš ali si še boš mislil o meni, vendar ti moram povedat', da imam zaradi tebe čisto mokro pič... Ne samo zdaj. Vsakič, ko se srečava," mi je zašepetala na pogostitvi po otvoritvi razstave slik v Piranu, na katero me je povabil znanec, katerega slike obožujem.

Vroča slika z razstave
Od nekdaj imam rad otvoritve razstav in predstavitve knjig, ker se jih vedno – ne vem, zakaj – udeleži veliko privlačnih, urejenih in dišečih žensk. Stala sva v večjem krogu, s kozarcema penine v roki in sodelovala – do tega trenutka – v slavospevih o slikah. Roka s kozarcem mi je zadrhtela. Že prej sva se zelo spogledovala in se nasmihala drug drugemu. Prvič tako zelo 'intenzivno'. Kot ne bi bilo na otvoritvi nikogar. Sam sem s pogledi na skrivaj pasel po lepih oblinah njenega telesa, ki ga je preprosto mala črna obleka – obožujem jih – naredila še lepšega. Ravno prav globok dekolte je opozarjal na bogastvo v njenem morda čudežnem zelo polnem modrčku. Ravno prav kratka obleka je razkrivala njena lepa športna stegna. Ravno prav se je tudi oprijemala njenih zaobljenih napetih ritnic. Mislim... To je bila slika, ki me je na tej razstavi najbolj privlačila.

Napetost med bežnimi znanci

Nekaj let sva bežna znanca, ker se gibljeva v istem krogu ljudi. Nikoli prej se nisva srečala na obali. Vedno samo v Ljubljani. Vsakič se je enemu ali obema nekam zares mudilo. Vseeno sem med nama vsakič občutil visoko napetost. Vse, kar sva izmenjala do tistega trenutka, je bilo stavek, dva, tri in nasmehe, je pa skoraj vsakič vprašala, kdaj pridem kaj na obalo, da greva 'v miru na pijačo'? Prihajal sem 'na obalo', vendar je nisem poiskal, čeprav je v meni posejala poželenje, ki se je ob vsakem novem srečanju hitro prebudilo. Nisem je poiskal zaradi več kot enega razloga.
"Ne grizem, veš," mi je dejala ob zadnjem naključnem srečanju v Ljubljani, ker je slišala, da sem bil... na obali. Zdaj, ko sva bila prvič skupaj 'na obali', je 'Primorka' sprožila vročo izmenjavo o 'stanju' njenega mednožja. Bilo naj bi vlažno. Zaradi mene. Že nekaj časa sem bil prepričan, da me ne omamlja samo vonj njenega – mojega najljubšega – parfuma. Ampak tudi njen vonj. Njeno medenje. "Ti moram verjeti na besedo?" sem se odzval in jo pogledal v velike lepe zelene oči, ki so bile še bolj zelene zaradi njenega zagorelega obraza, črnih dolgih las. Ponudila mi je nasmeh za milijon evrov.

Vihar v hlačkah

"Ne, ni mi treba verjeti na besedo. Oba že vsaj tri leta veva, da bova končala v postelji. Ne vem, zakaj tako odlašaš ta trenutek. Jaz ga ne morem več. V hlačkah imam vihar," je zašepetala z barvitim glasom in počasi odkorakala. Vmes se je večkrat ozrla. V teh trenutkih je bila najbolj zapeljiva ženska sveta. Neznosno, usodno privlačna in ni bilo sile, ki bi me lahko ustavila. Sledil sem ji. Takrat bi ji sledil na konec sveta. Pa mi ni bilo treba tako daleč. Ustavila se je pred vrati galerijske hiše, jih odprla in se počasi na visokih petah vzpenjala po strmih stopnicah. Nisem vedel, kam vodijo. Ni me zanimalo. Pasel sem se po njenih lepih stegnih in črni svili med njenima nogama. Bil sem ves iz sebe.
"Saj bi lahko šla takoj k meni, pa ne bi zdržala," je dejala, ko sva bila na terasi lepe stare hiše s pogledom na piranski zaliv. Sam sem se bil zagledal v 'Primorko', naslonjeno na zidano ograjo, ki mi je ponudila vroče sočne ustnice in mi hkrati potisnila roko v svoje svilene hlačke. Bile so več kot vlažne. Roka mi je zadrhtela, ko so prsti dosegli odprto toplo poplavljeno sramje, v katerem je bila nevihta. Tako vlažne pič... pa že dolgo nisem odkril. In tako mesene. Prsti so zaplesali na njenem velikem klitorisu in zavrtela se je tudi Primorka. Vsaj njena čudovita rit.

Velika želja

"Kako zelo si te želim," je zamomljala in mi hitela odpenjati zadrgo. "O, moj bog, vedela sem, ojoj, kako je lep in velik in debel, ohhhh... ne morem več... mati moja, kako se mi fu... s teboj... pofu... me, prosim, daj mi ga, daj, prosim," je govorila med težkimi vzdihi, medtem ko sta ga njeni roki stiskali, navijali, odvijali, krivili in ravnali. Izpustila ga je, si zelo na hitro slekla hlačke, mi obrnila hrbet, dvignila malo črno obleko do pasu in porinila svoji lepi napeti čvrsti ritnici proti meni. Z rokama se je oprla na ograjo in me gledala s pohotno našobljenimi usti in široko odprtimi zamegljenimi očmi. Zakrivil sem ga proti njenemu vlažnemu mednožju in jo nekajkrat pobožal, preden sem ga ustavil na ustju njene ljubezenske špranje. "Aiiiiii,"  je zastokala, ko sem jo prijel za boke in jo potegnil nase. Odločno mi je prihajala nasproti. Jaz sem porival, ona odrivala. Poezija mesenega spoznavanja.
"Fu... me, fu... me, še, še me daj," je momljala, vse dokler ni nenadoma kriknila orgazma in obstala. Vse telo ji je zadrhtelo, ko sem jo tudi jaz začel polniti z vsem, kar sem imel. Najmanj še enkrat ji je prišlo. Pol ure pozneje sem božal njeno golo razkošno telo zrele ženske. V njeni udobni postelji. In užival v strastni in glasni felacijski predstavi, ki bi bila v ponos tudi najbolj izkušeni porno divi. Po dveh dnevih strastnih ljubezenskih iger brez meja, ki bi jim Michael Douglas rekel fuk stoletja, sem se nerad vrnil v Ljubljano. Brez velikih besed in brez obljub sva se poslavljala skoraj eno uro. Bil sem že oblečen in na vratih, pa sva se vrnila v posteljo.

Lepa dekleta in barabe

"Vedno si dobrodošel," mi je na vratih dejala gola Primorka.
Odšel sem z velikim nasmehom na obrazu, ki je ostal ves teden. "Kam greš ta vikend?" me je pravkar, ko gre petek h koncu, zapeljivo vprašala seksi mlada sodelavka, okrog katere sem se vse bližje vrtel do prejšnjega vikenda, in sem jo ta teden povsem zanemaril. Zaradi Primorke. "Mislil sem iti na obalo," ji rečem, medtem ko s pogledom zajamem njene napete prsi. "Škoda, mislila sem te povabiti na večerjo. K sebi domov. Baje bo na obali slabše vreme kot v Ljubljani. Pokliči, če se boš premislil," je dejala, se nasmehnila in odkorakala k svoji delovni mizi. Džizs, kako dobro rit ima. Nasmeh na mojem obrazu je postal še večji. Odločitve, odločitve. Kako? Moška baraba? Že morda res, vendar: kdo je tukaj lovec in kdo plen?