Oba sta Skandinavca. Iz iste države. Oba sta blizu štiridesetemu letu. On je premožni nekdanji bankir, zdaj lokalni politik in trgovec z nepremičninami, ki poleg tega že od štirinajstega leta kupuje in prodaja delnice. Ona je pustila službo v banki, da bi skrbela za vse večjo družino. Najmlajši od njunih treh otrok ima tri leta, najstarejši enajst – toliko kot moj najmlajši. Otroci so izjemno visoki za svojo starost, po starših. On je 190 centimetrov visok postaven vitek lepotec, ona je približno moje višine (181 cm). Ni klasična lepotica, je pa lepa, seksi ženska z lepima dolgima nogama in lepo rito. Zakaj vse te podrobnosti? Zato ker ob pogledu na skoraj popolna primerka človeške rase nehote pomisliš, da morata imeti eksplozivni seks. Stanovanje v naši soseščini na jugu Španije sta najela spomladi, preden sta – po štirih letih življenja v Londonu, kjer smo postali prijatelji, so se vrnili domov – soglasno ugotovila, "da sta imela od zakona drugačna pričakovanja" in da se bosta zato ločila. Kljub temu so skupaj prišli na počitnice in vse je bilo navidez kot lani. Veliko smeha, dobre volje, igre z otroki in tako naprej. Zelo velika razlika pa je v tem, da letos spita v ločenih spalnicah. Doma spita celo v ločenih hišah, saj si je on kupil novo hišo v bližini dosedanje – za 800.000 evrov (saj sem rekel, da mu gre dobro).

Dve resnici

"Kaj za vraga so različna pričakovanja?" sem pomislil. In vprašal. Najprej njega. In slišal več, kot sem si želel. Presenečen sem bil nad "klasično" moško zgodbo o kroničnem pomanjkanju seksa, še bolj pa nad tem, da je ona – tako on – premalo skrbela za svoj videz in za videz doma, da ga ob poznem vračanju iz naporne službe niso čakali pospravljen dom, pripravljena večerja in nasmejan obraz urejene žene, pripravljene, da se mu vrže v objem takoj po tistem, ko otroci zaspijo.
Njena zgodba je drugačna. On je perfekcionist. Vse mora biti vedno popolno: ona (ni prenesel, na primer, njenih nekaj sivih las in je zahteval, naj se barva), otroci, dom. O seksu ni govorila direktno. Ko sem jo za šalo – medtem ko je dremala na plaži – pobožal po ušesni mečici in rekel "To je bila predigra!", se je nasmehnila in dejala: "Žal ne vem, kaj je predigra!"
Ups! Ne! Hudo. Vsak komentar je odveč. Vseeno sem oba bolj zares kot za šalo spraševal, ali ju ponoči na počitnicah ne zamika, da bi se "dala dol" – ker pač mislim, da je seks najboljše zdravilo, sem upal, da bi to utegnil biti prvi korak k spravi. On bi, čeprav se ne bi pobotal, ona niti slučajno: "Nisem taka punca. Nikoli ne bi spala z moškim samo zaradi seksa!" Pa saj ni kar neki moški, ampak vsaj na papirju še vedno njen mož. "Nikoli več!" je bila zelo odločna. Počasi, počasi pride na dan še ena resnica: on ni bil nikoli zares strastno zaljubljen vanjo.

Zgodba drugega para je precej drugačna. Baje sta bila strastno zaljubljena, ko sta se spoznala pri zelo seksi plesu, h kateremu sta oba hodila. Tudi onadva se bližata štiridesetemu letu. Iz različnih evropskih držav sta, nista pa iz Anglije, kjer sem ju spoznal, kar pomeni, da se morata njuna dva mala otroka znajti v labirintu treh jezikov. Pred njima je še hujši labirint razveze, ki me ni presenetila. Ambicioznost v dveh zelo različnih poklicih je bila edina skupna točka, ki sem jo opazil. Poleg tega sem opazil, da gre on njej pravzaprav na živce. Že nekaj časa. Zaradi marsičesa, od načina vedenja do načina oblačenja. Na primer že lani, ko smo dopustovali skupaj. Zaradi službenih obveznosti sta bila bolj malokrat oba hkrati na dopustu, tu in tam pa ni bilo nobenega in je bila z otrokoma varuška, ki skrbi zanju večji del dneva pet dni na teden. Tu in tam sem njo podražil, kako to, da sta velikokrat narazen (ne samo na počitnicah), vpliva na njun seks, pa me je precej hitro poklopila: z njenim seksom je vse v najlepšem redu.
Takrat ji nisem verjel. Zdaj ji verjamem, saj me je on pred tremi tedni, ko se je vrnil z daljšega bivanja v tujini, medtem ko je bila ona že na počitnicah z otrokoma, poklical, dejal, da potrebuje družbo, in vprašal, ali greva na pivo, dve, tri ... Nikoli prej me ni vabil na pivo. Kaj se dogaja, sem pomislil? In kmalu slišal: vse je narobe, izgubila sta stik, očitno si ne zeli, da bi se ji pridružil na počitnicah ...

Kdaj sta zadnjič seksala?!

Ups. Hudo! Jaz pa direktno – tak sem – vprašal, kdaj sta pa zadnjič seksala? Malce je zardel, potem pa le povedal. Decembra lani. Še huje! Misliš, da ima afero, je vprašal in me sumničavo pogledal. Ne, ne mislim, sem dejal, mislil pa sem si svoje. Dva dni kasneje me je spet klical. "Mislim, da ima afero," mi je dejal in me sumničavo gledal. O, ne, ne, sem skočil pokonci, ne z menoj. Baje ni mislil tega, vendar mu še zdaj na verjamem. Dan kasneje me je spet povabil na pivo.
"Afero ima s svojim šefom. Morda že dve leti," je razkril, jaz pa sem se spomnil njenih besed, da je z njenim seksom vse v najlepšem redu. Niti malo nisem bil presenečen. "Kaj naj naredim?" me je vprašal. Če si pripravljen odpustiti in pozabiti in če jo imaš rad, skoči na prvo letalo in ji povej, da ji boš odpustil, da se boš spremenil, skočita v posteljo in tako naprej. Poslušal me je. Dan kasneje sem na mobilnik dobil njegovo sporočilo. Noče se pogovarjati o ničemer drugem kot o ločitvi. In to je to ... Oh, ti bumbar, sem pomislil. Če se žena brani seksa z možem sedem mesecev in pol, potem to nima nobene zveze s stresom, ampak seksom. Z nekom drugim.
Kaj naj vam še rečem? Seksajte. In to ne slabo. In s predigro. In odklanjanje seksa ne pripisujte stresu. Seks je najboljše sredstvo proti stresu.