V avtobusu, v katerem ni bilo več kot šest potnikov, je bilo prijetno toplo. Vsaj to.

Ni mi preostalo nič drugega kot opazovati mlado sopotnico. Sedela je na levi strani v vrsti pred menoj. Sama. Jaz sem sedel na desni. Spi, ali ima samo zaprte oči? Njen lep obraz je bil miren, njena usta nasmejana. Njene prsi so se enakomerno dvigale in spuščale. Kot bi spala in sanjala. Nekaj lepega.

Slike s postaje

Seveda je nisem opazil šele v avtobusu, ampak že na začetni postaji. Bila je v meni najljubši barvi. Kljub zimi in mrazu je bila v črnem mini krilcu. Lepe dolge noge so ji grele črne hlačne nogavice. Lepoto nog so poudarjali salonarji z visoko peto. Tudi njen kratek plašč je bil črn. Prav tako njeni dolgi urejeni sveže oprani lasje.  Dišala je po meni znanem dragem parfumu. Tudi če ne bi hotel, bi jo moral opaziti. Ker je izstopala. Urejenih avtobusnih potnikov in potnic je bolj malo. Poznalo se ji je, da bolj malokrat potuje z avtobusom. Sam nisem bil na avtobusu že veliko let. Medtem ko sva skupaj s še peščico drugih potnikov čakala na odhod avtobusa, sem imel občutek, da me je večkrat pogledala, kot pogledaš nekoga, ki misliš, da ga poznaš.

Lovčeva filozofija
Čeprav je bila popolna tujka, ki sem jo videl prvič in zelo verjetno zadnjič v življenju, sem občutil nepopisno željo po tem, da jo spoznam, da izvem njeno ime, pa od kod je, kam ali h komu se pelje, zakaj se pelje z avtobusom, ki ga očitno ni vajena, kakšen glas ima, kako se smeje, kaj počne v življenju ...  Navsezadnje bova skupaj preživela skoraj dve dve uri življenja. Za vso to filozofijo se, priznam, skriva lovski nagon. Če si stalno na preži, se ti porajajo takšna in drugačna vprašanja, na primer, kako izgleda gola in ali bi šla s teboj ne samo do Ljubljane, ampak tudi do konca, v posteljo? Po izmenjavi nekaj pogledov in nasmehov ne moreš vedeti.

Roka pod krilom

Ko se nas je vsega šest potnikov posedlo, je ona izbrala sedež pred menoj. Pet, največ deset minut je listala revijo, potem pa je nagnila sedež nazaj, se udobno namestila in zaprla oči.  Posnemal se jo in se pretvarjal, da spim. V resnici sem skozi napol zaprte veke opazoval lepi visoki profil njenih prsi, ki so se enakomerno dvigale in spuščale. Lepo. Nenadoma se je obrnila nazaj, proti meni, ki sem »že trdno spal«, se hudomušno nasmehnila, in se še bolj udobno namestila. Čez čas sem opazil, da se njene prsi hitreje dvigajo in spuščajo. Bolj sem odprl oči in ... to ni res. Pa je bilo. In še bolj mi je bila všeč. Roko je imela pod krilcem. Nogi precej razmaknjeni. Eno in drugo je potisnilo krilce navzgor in ponujalo lep nočni pogled na njeni lepi dolgi razmaknjeni nogi. Igrala se je sama s seboj. Je imela roko samo pod krilcem ali tudi pod hlačkami?

Nespodobno

Njene prsi so se vse hitreje dvigale in spuščale. Tudi njeno dihanje, sicer pridušeno, je bilo glasnejše in hitrejše. Hitrejša je bila tudi njena roka pod krilom. Kako zelo nespodobno! In lepo. In erotično. Njeno sladko igro sem opazoval z vse bolj vzburjeno moškostjo, v mislih pa so bila nova vprašanja, predvsem dve: se igra sama s seboj, vedoč, da jo opazujem, in, se igra zato, da bi se ji v neki obliki pridružil? Zdaj ali nikoli? Kdor ne reskira, ne profitira? Odpel sem 'šlic', ga vzel ven in se tudi sam ... igral. Manj kot minuto kasneje se je ozrla proti meni. Nastopil je trenutek resnice. Bo ustavila svojo igro in začela vpiti proti vozniku, da je na avtobusu perverznež, ki si ga na roko, ali ... Ni zavpila. Nasmehnila se je, me izzivalno gledala in se nemoteno igrala naprej. Jaz tudi.

Sladka vprašanja

"Lahko pridem k tebi?" je tiho dejala, ne da bi se ozrla nazaj.
"Moraš," sem se enako tiho odzval, ona pa si je začela slačiti črne hlačne nogavice in jih dala v torbico. V njej so potem končale tudi njene hlačke. To ni res, sem pomislil, zaspal sem v avtobusu in sanjam. Nisem se hotel prebuditi. A črnolasa neznanka je vstala s svojega sedeža in prisedla.

Najprej sva se samo gledala. Potem sva se nežno, raziskujoče poljubljala. Potem pa so se najine roke preselile navzdol. Kako vlažna je bila in kako lepo je počasi vrtela spodnji del telesa, ko so moji prsti zaplesali v njenem mednožju. Vseeno je njena desnica enakomerno strastno drsela po žilavi moškosti. Zelo dolgo sva to počela in užival sem v vsaki sekundi. "Misliš, da bi... se dalo? Jaz bi tako zelo rada," mi je strastno zašepetala, jaz pa prikimaval in že se je kobacala name in počasi zdrsnila nanj. Bolj malo sva se lahko premikala, vendar sem užival kot že dolgo ne. Hitro ji je prišlo. Ko ji je drugič, sem tudi sam končal. Dolgo sva ostala v tesnem objemu.

Maja

Brez besed. Malo pred Ljubljano se je vrnila na svoj sedež, in si oblekla hlačke in žabe. Ko je avtobus zapeljal proti postaji je dejala: "Maja sem. Da boš vedel ..." "Jaz sem ..." sem začel, ona pa se nasmehnila. "Vem, kdo si ... Zelo sem vesela, da sem te spoznala," je dejala. V Ljubljani jo je čakal fant. Tesno jo je objel. Srečko, super dekle ima. Upam, da se tega zaveda, sem pomislil in pogledal listek, ki mi ga je stisnila v roko, preden je stopila z avtobusa. Čez obraz se mi je razlezel veliki nasmeh. Kaj je bilo na listku? Vsega pa vam ne morem povedati.