V natečaju za ambasadorko Zadovoljna.si si imela največ glasov, in sicer več kot 10 tisoč. Si pričakovala takšen odziv? Kako so novico, da si ena izmed zmagovalk, sprejeli tvoji domači in prijatelji?

Rezultat je bil pravo presenečenje. Tisti, najbližji, so mi izkazali samo in edino podporo, čeprav nihče ni prav dobro vedel, v kaj se spuščam, so mi stali ob strani in ko sem izvedela končne rezultate, je bila hiša polna veselja. (smeh)

Na družbenem omrežju Instagram imaš več kot 2 tisoč sledilcev. Je kakšen poseben razlog, da si se odločila podati v influencerske vode?

Ta, da bi v svet poslala svoje sporočilo, bila slišana. Želela sem predvsem poudariti tisto plat človeka, ki na družbenih omrežjih ni vidna, osebnost in notranjo lepoto, ki se preko objavljene slike ne uspeta izraziti.

Družbena omrežja so v zadnjih letih postavila številne lepotne ideale, ki niso realni in imajo velik vpliv predvsem na mlada dekleta, kot si ti. Kako ti vidiš posledice tega vpliva pri sebi in sovrstnikih?

Vpliv je ogromen, a zelo dobro prikrit. Prav to je težava, saj se kot mlado dekle niti ne zavedaš, da informacije o tem, kako naj bi bila videti, prejemaš čisto vsak dan, iz vseh strani. Morda smo dekleta v mojih letih bolj ranjliva, saj se naša osebnost še gradi, a se ta vpliv pozna tudi pri starejših, tako mamicah kot tudi odraslih uporabnicah. Kar naenkrat tako namesto unikatnih posameznikov dobimo vrsto kopij, kar je še kako narobe. Zato je pomembno, da se zavedamo vseh ur ličenja in photoshopanja za vsako sliko objavljeno na omrežjih in kako nerealen ta svet sploh je. Družba, kjer ženske lepote ne opredeljuje človek na pristnih intelektualnih in sentimentalnih mnenjih, temveč računalniška programska oprema na podlagi gospodarskega interesa, ni družba človeških bitij, temveč teles in mi tega ne bi smeli dopustiti.

Je kakšen nasvet, ki bi ga dala dekletom, ki se obremenjujejo s tem, da niso videti kot dekleta s fotografij na Instagramu?

V resničnem življenju porabimo leta v iskanju sebe, a na družbenih omrežjih, kjer je na dan objavljenih na miljone slik, poskušamo vsi najti različico sebe, ki dobi najboljše povratne informacije in je najbolj “všečkana”. Do sebe smo dekleta veliko bolj kritična, kot so do nas drugi. Medtem ko oni sliko sprejemajo celostno, opažajo izraz čustev in razpoloženja, mi preučujemo tisti mozoljček in manjše, popolnoma neopazne in nepomembne podrobnosti. Ideali lepote so postali tako močni, da naj bi bili videti popolno čisto vsak trenutek. A tisto, kar res šteje, sta srce in možnost razmišljanja. To je tisto, kar nas definira kot človeka. 

Vsaka ima tudi vsaj eno nesigurnost glede svojega videza. Imaš tudi ti kakšno in kako se jo učiš sprejemati?

Seveda, mnoge, a so del mene. Sem edini človek, s katerim bom primorana prebiti celo življenje, zato je prav, da se imam rada in sprejemam takšno, kot sem. Ne želim se pri osemdesetih zavesti, da nikoli nisem napisala svojih spominov. Da se nisem kopala v bazenih in oceanih vsa tista leta, zaradi širših stegen, manjših prsi ali udobnega trebuha. Da me je perfekcionizem tako obsedel, da sem pozabila živeti. 

Imaš morda kakšno žensko vzornico, ki jo občuduješ?

Globoko spoštujem ženske, kot sta Malala Yousafazai in Cara Delavigne, a je moja prva in prava vzornica že od malih nog bila moja sestra. Da ti je nekdo res pravi vzor, ga moraš poznati iz vseh strani. Ona je tista, ki je zgradila moj čustveni IQ, me spoznala s tako čudovitimi, kot tudi malo manj privlačnimi stranmi sveta in mi predvsem pokazala, da imajo vsi, tudi največji ljudje, napake. Naučila me je tudi, da moram na koncu dneva vseeno poskrbeti tudi zase.

Si zelo perspektivna in ambiciozna mlada punca. Omenila si, da si se udeležila Evropskega mladinskega parlamenta v Milanu, poleti te čaka svetovni debatni turnir ... Zanimanja, ki morda niso ravno tipična za najstniško dekle. 

Res je, sama se udejstvujem na najrazličnejših področjih, saj je to način, da ugotovim, kaj je tisto, kar me res veseli. Od vedno sem bila poznana kot zgovorno dekle, včasih že preveč (smeh), zato sem se v argumentiranju svojega mnenja hitro našla, pa tudi iskanju rešitev za bolj kompleksne probleme. Obožujem občutek, ko vidiš rezultat svojega dela in si lahko ponosen nase. Vsak ima svoja zanimanja in moja se marsikomu zdijo dolgočasna, a jaz v njih več kot uživam.

Veliko tudi potuješ, imaš kakšno destinacijo, ki je na vrhu tvojega seznama?

Avstralija, zagotovo. Plaže, aborigini, mangi, morska hrana, divje živali, sonce …

Pravijo, da so potovanja edina stvar, ki jo kupiš, po kateri si bogatejši. Bi se strinjala?

O, da. Iz čisto vsakega potovanja se človek vrne večji, z novimi izkušnjami, poznanstvi, pogledom na življenje. Zame ni večje svobode, kot biti v državi, neveden skoraj vsega. Ponovno si star 5 let, ničesar ne moreš prebrati, imaš le osnovni občutek o tem, kako stvari delujejo, ne moreš niti zanesljivo prečkati ceste, brez da bi ogrozili svoje življenje. Celoten obstoj postane le vrsta ugibanj. Potovanja res imajo svoj čar.

Kaj sicer najraje počneš v prostem času? Se ukvarjaš tudi s kakšnim športom?

Prostega časa mi ostane bolj malo, najverjetneje ga porabim kot večina najstnikov. Najraje grem na sprehod ali izlet s fantom ali prijatelji, obiščem fitnes, pojem, berem … V glavnem, vedno mi zmanjka ur v dnevu. (smeh)

Sodeluješ pa tudi z agencijo, ki zastopa modele. Si že kot majhna deklica rada pozirala pred fotoaparati? 

Da, sicer se na večini pačim, a so to bile moje skrite sanje že od malih nog.

Te mika tudi nastopanje pred kamerami?

Me. Adrenalin, ki ga sproži “start filming” na kameri in omejen čas, v katerem si primoran opraviti svojo vlogo. In to, da si lahko preteklost ponovno ogledaš.

Kakšne so tvoje dosedanje izkušnje z modelingom?

V to sem se podala pred kratkim, zato modeling šele odkrivam, a mi je za zdaj zelo všeč. En “škljoc” za tako čudovit rezultat, neverjetno.

Bi se bila pripravljena za to tudi preseliti na primer v Milano? Je to nekaj, s čimer bi se želela profesionalno ukvarjati?

O tem za zdaj še ne razmišljam, sliši se mamljivo, a želim ta posel še veliko bolje spoznati, preden sprejmem takšno odločitev.

Kje se sicer videš čez recimo 10 let?

Ne vem še, kam me bo pot zapeljala, a je po mojem mnenju vsak sam tisti, ki ima moč za krojenje svoje prihodnosti. Tako bom skušala sama iz sebe narediti čim več, pa naj bom čez 10 let hodila po modni pisti, sedela v Evropskem parlamentu ali počela nekaj, na kar sedaj niti pomislila ne bi.  Moj glavni cilj je ta, da bom srečna.