William in Kate brez komentarja

Mantelovi številni Britanci očitajo, da nima pravice tako govoriti o vojvodinji, saj se še nikoli ni srečala z njo in je ni videla pri njenem delu. Če bi jo, bi po prepričanju ostrih kritikov, ki so se pojavili v javnosti, opazila njen zagon in vnemo ter njen simpatičen nasmeh. Prav tako so prepričani, da ni nobene potrebe, da Catherine ves čas primerjajo s princeso Diano, saj naj bi bila vojvodinja izobražena in inteligentna mlada dama, ki točno ve, kaj hoče in je pripravljena pomagati britanskemu narodu. Tiskovni predstavnik Williama in Kate izjav pisateljice ni želel komentirati, predstavnik Hilary Mantel pa je za časnik Daily Telegraph povedal, da nastop pisateljice ni bil mišljen kot kritika, temveč je bil "sočuten" do trditev članov britanske kraljeve družine, ki se že leta pritožujejo nad vdiranjem medijev v njihovo zasebnost.

Hilary Mary Thompson se je rodila v mestu Glossop v pokrajini Derbyshire kot najstarejša izmed treh otrok v družini. Starša Margaret in Henry Thompson, Angleža irskih korenin, sta se ločila, ko je bila Hilary stara enajst let in takrat je prenehala videvati svojega očeta. Mati si je našla novega partnerja Jacka Mantela in skupaj so se preselili v Romiley v pokrajini Cheshire. Jack je postal njen neuradni očim, ona pa se je malo zatem odločila prevzeti njegov priimek. Svoje družinsko ozadje je Hilary raziskovala v svojem velikem fikcijskem romanu spominov Giving Up The Ghost. Pri dvanajstih letih naj bi zaradi težav v družini izgubila zaupanje v vero in to naj bi po njenih besedah pustilo neizbrisen pečat v njenem nadaljnjem življenju.

Najprej Bocvana, nato še Savdska Arabija

Po končani osnovni in srednji katoliški šoli se je leta 1970 vpisala na londonsko ekonomsko fakulteto, kjer se je navdušila nad proučevanjem zakonodaje. Po dveh letih se je prepisala na univerzo v Sheffieldu in leta 1973 diplomirala iz prava. Po končanem študiju se je Mantelova zaposlila kot socialna delavka v eni izmed bolnišnic, pozneje pa postala prodajalka v veleblagovnici. Leta 1972 se je poročila z geologom Geraldom McEwenom. Po petih letih zakonske zveze sta se Hilary in Gerald zaradi njegovih službenih obveznosti preselila v Bocvano, zatem pa v Džedo v Savdski Arabiji. Zaradi pomanjkanja dela sta se čez nekaj let odločila vrniti v Anglijo. Pozneje je Hilary v enem izmed intervjujev povedala, da je bilo slovo od Džede eden najlepših dni v njenem življenju.

Pri dvajsetih letih je Mantelova začutila bolečino v predelu trebuha in se zaradi izčrpanosti odločila poiskati zdravniško pomoč. Sprva so predvidevali, da so njene težave psihičnega izvora, zato so jo hospitalizirali in zdravili z antipsihotiki. A ker je bila diagnoza napačna, so ta zdravila izzvala psihotične simptome. Zaradi malomarnosti in napak pri zdravljenju je Mantelova izgubila zaupanje v zdravnike in nekaj let ni več iskala njihove pomoči. Ker pa je bila zaradi zdravstvenih težav vse bolj obupana, je zaradi obilice prostega časa v Bocvani začela preučevati medicinske priročnike in ugotovila, da najverjetneje trpi za hudo obliko endometrioze, stanja, pri katerem tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice, raste tudi zunaj maternične votline.

Zaradi bolezni se je močno zredila

Hillaryjino diagnozo so po vrnitvi v London potrdili tudi tamkajšnji zdravniki. Ker je šlo za hudo obliko bolezni, je morala pisateljica urgentno pod nož. Čeprav je poseg uspel, pa so Mantelovi že med okrevanjem sporočili, da ne bo mogla imeti otrok, kar jo je popolnoma strlo. Nadaljnje zdravljenje s steroidi je povzročilo ekstremno povečanje telesne teže, kar je korenito spremenilo njeno zunanjo podobo. Pozneje je v pogovorih z mediji večkrat priznala, kako hudo se je bilo soočiti z debelostjo. „Ko sem bila suha, nisem imela občutek, da so debeli ljudje v družbi obravnavani na tako drugačen, odklonilen način.“ Diagnoza in zdravljenje sta jo pahnili v depresijo, a je kmalu ugotovila, da se s podobnimi zdravstvenimi težavami sooča veliko ljudi. Včlanila se je v razna društva, ki pomagajo bolnicam z endrometriozo in postala pokroviteljica britanske neprofitne dobrodelne organizacije 'Endometriosis SHE Trust'. Povedala je, da se na tak način znova čuti koristna in pripadna.

Bodo Britanci še brali njena dela?

Čeprav se je s pisanjem začela ukvarjati šele pri petintridesetih letih, se danes 60-letna Hilary Mantel lahko pohvali s številnimi literarnimi nagradami. Je prva ženska, ki je kar dvakrat prejela prestižno Bookerjevo nagrado, in sicer leta 2009 za prvi del trilogije o življenju v času vladanja Henrika VIII. z naslovom Wolf Hall, lani pa za drugi del trilogije z naslovom Bring up the Bodies. Vprašanje pa je, ali bodo Britanke in Britanci tudi po njenih pikrih pripombah na račun vojvodinje Catherine še posegali po njenih knjigah.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na