Za tabo je prva uspešna sezona vodenja resničnostnega šova Ljubezen po domače. Ti je ta prinesla kakšne izkušnje, ki ti bodo prišle prav v drugi sezoni?

Seveda, izkušnje iz prve sezone bom z veseljem uporabila tudi v drugi, pri čemer menim, da je manj lahko včasih več in da morajo imeti glavno besedo v oddaji naši kandidati in kandidatka.

Kaj je tisto, kar ti bo iz prve sezone najbolj ostalo v spominu? 

Takoj pomislim na Mirana in Marino, na njuno razpletanje ene take odštekane ljubezni v zrelih letih, potem pomislim na Simona iz Koroške in na njegovo ljubezen s Tjašo, ne gre mi iz glave Laura, ki se mi je na nek način zdela zmagovalna za Janija, pa kavbojskih dogodivščin z Dragom in Matejem. Spomin mi prikliče čustvenega Tomaža in zraven njega še njegovih treh, Darinke, Raseme in Vide. Joj, Vida, s to pleteno kapo in Rasema z vražjim burekom, noro. Tega je toliko, imeli smo se lepo, bilo je smešno in romantično, da spomine brez težav potegnem iz predala Ljubezen po domače 1.

Česa pa se najbolj veseliš pri drugi?

Vsega se veselim, sploh pa me najbolj zanima, kako uspešni bomo in komu bomo na kmetijo pripeljali najpomembnejšo stvar v življenju - ljubezen.

Prvi zmenki, poljubi in spoznavanje nekoga je sicer zelo intimna stvar, doživljanje vsega tega pred kamerami pa je verjetno nekaj povsem drugega.

Ni enostavno. Ni se kar tako popolnoma razgaliti, a za ljubezen smo pripravljeni ljudje storiti marsikaj. Prav vsi, ustvarjalci in iskalci prave ljubezni, se zavedamo, da hodimo po tankem ledu, a format oddaje je preizkušen in uveljavljen po vsem svetu, zato tudi začetna trema hitro izgine in kamera postane normalna spremljevalka skozi različne stopnje oddaje. Za kamero je gotovo drugače kot pred njo, a da bi dobili kar najbolj pristne reakcije in čustva, preživijo kandidati in kandidatke skupaj veliko časa in preizkusijo veliko različnih situacij, pri katerih spoznavajo sami sebe in svoje morebitne partnerje. To pa se mi zdi res dodana vrednost projekta – ljudem spreminjamo življenja na bolje, pletejo se poznanstva, prijateljstva, ljubezni, izginja osamljenost, socialni krog se povečuje. In to je plus za vse – osebno sem spoznala veliko, zares veliko, pristnih ljudi, ki so mi prirasli k srcu in s katerimi z največjim veseljem vzdržujemo takšne ali drugačne stike tudi po končanih projektih.

Si se tudi sama naučila česa novega med opazovanjem parov?

Da je zaljubljenost stanje, ljubezen pa odločitev in delo.

Veliko ljudi išče ljubezen, mnogi to počnejo prek spletnih strani za zmenke. Kakšno je tvoje mnenje glede tega?

V ljubezni je vse prav! Načinov in poti, kako priti do partnerja, ljubljene osebe je danes zares veliko, več kot nekoč, svet je eno, imeti partnerja na drugem koncu sveta ni več nič posebnega. Hkrati pa obstaja navidezni svet, svet v balončku, ki je lahko, ko trešči ob realnost, drugačen od predstav.

Se ti zdi, da smo sicer ljudje postali preveč izbirčni in jih veliko tudi zaradi tega ne najde sreče v ljubezni?

Predvsem se vsi intenzivno in absolutno preveč ukvarjamo sami s sabo in ne s sočlovekom. Sebe postavljamo na prvo mesto, a ljubezen je igra za dva.

Na kaj po tvojem mnenju pri moškem najpogosteje 'pademo' ženske?

Lahko povem le zase – všeč mi je, da je moški moški, meni pa pusti, da sem lahko ženska. Enostavno je v teh sodobnih odnosih preveč tekmovalnosti med spoloma, vloge se obračajo, veliko je nekih preigravanj in variant, kdo bo koga – meni se tega ne da!

Kakšno vlogo pa bi moral imeti v zvezi moški, kakšen bi moral biti njegov odnos do svoje izbranke?

Iskren in srčen naj bo vsak odnos!

Številne ženske tarnajo, da danes ni več 'pravih' moških, da ne vedo, kaj hočejo, ne znajo osvojiti ženske ... Morda pa se takšni moški skrivajo na podeželju? 

Morda pa res, pa tudi v Šiški, v Tokiu in v Slovenj Gradcu – oči je treba odpreti, še prej pa srce!

Včasih je bilo tudi veliko manj ločitev in pari niso ob znaku prvih težav vrgli puške v koruzo. Se ti zdi, da mladi pari dandanes prehitro obupajo?

Vsi vemo, da je tako, statistika ločitev, razdruženih staršev, enostarševskih družin in število samskih, govorijo sami zase. Brez nič ni nič in tako je tudi v ljubezni.