Katja, kako si? Kako si se prilagodila letošnjemu letu in situaciji, v kateri smo se znašli? 

Čudno bo zvenelo, a kljub smrti, ki je kosila po naši družini in sorodnikih lansko leto, ter situaciji s korono sem imela eno izmed plodnejših let, kar se tiče moje kariere, osebnega razvoja, iskanja sebe in miru. Pa še knjigo mi je uspelo napisati.

Si ta čas izkoristila tudi za delo na sebi?

 Absolutno. Mesec, ko sem bila na čakanju doma in nisem delala, je bil izjemen, bila sem doma, v miru, brala sem, delala na sebi, pisala knjigo, na cesti ni bilo nikogar, narava se je odpočila in ogromno časa sem lahko preživela sama s sabo v introspekciji ter s Timom.

Čeprav je influencerstvo v zadnjih letih postalo pravi trend, pa ima oznaka 'influencer' za mnoge še vedno negativen prizvok. Kako sama gledaš na to? Jo sprejemaš z odprtimi rokami? 

Vprašati se moraš, s čim vplivaš in na koga. Če vplivam na ljudi z aspekta skrbi zase, za mentalno zdravje, mir in čuječnost, potem sem pravi influencer in si želim razviti ta aspekt svojih družbenih omrežij. 

Čutiš odgovornost, ker se po tebi zgledujejo številna mlada dekleta, ki si jim vzor? Kakšno sporočilo jim želiš poslati? 

Odgovornost za svoje otroke in to, kaj počno, nosijo starši, ker so njihovi starši in ljudje sami tisti, ki se odločijo, kakšne vsebine bodo konzumirali. Če komu kaj ne bi bilo všeč na mojih platformah, mu jih ni treba obiskovati, zato ne čutim tega pritiska. Internet ima dovolj manevrskega prostora, da se otrokom prepreči določene vsebine ali pa se jih poduči oziroma se sami skozi izkušnje. Sem odgovorna do sebe in to, kar bi želela povedati mlajši različici same sebe, povem tudi drugim, zato imam čisto vest. Vse ostalo ni moja odgovornost. 

Ko se danes ozreš ... Kakšen nasvet, sporočilo bi dala mladi Katji? In morda drugim mladim dekletom, ki se borijo s slabo samopodobo, pomanjkanjem samozavesti ...

Včasih je pot, za katero misliš, da ni prava, ravno prava pot do tvoje prave poti, če me razumete. Moja nesamozavestna narava mi je dala osnovo, da sem na sebi naredila ogromno, morda celo več kot kdo, ki ni imel teh težav. Ne glede na izzive sta pomembna samozavedanje ter čuječnost, opremljeni s tem lahko prebrodimo marsikateri izziv. 

Bi rekla, da je ženska z leti vedno bolj samozavestna v svojem telesu in se vedno manj obremenjuje s 'pomanjkljivostmi'? Je tako tudi pri tebi?

Definitivno lahko rečem, da sem to opazila pri mnogo kateri zrelejši ženski oziroma da sem opazila te razlike med mlajšimi in starejšimi ženskami. Mislim, da si kot starejša ženska bolj silna v svoji ženskosti, zrasla si v njo, v to, kar dejansko si, vedno manj se podrejaš družbenim patriarhalnim normam, željam okolja, družbe, moških, vedno bolj se vračaš k sebi, zato je tudi moj naslov knjige tak. Skozi potovanje v življenju se vračaš k svojemu bistvu. K sebi. 

Čeprav Instagram slovi kot platforma za zabavno in lahkotno vsebino, ti na svojem profilu veliko prostora namenjaš tudi resnejšim temam, kot sta duhovnost in osebna rast. Kako se nanje odzivajo tvoji sledilci? 

Moram reči, da je odziv pričakovan, bolj slab. Priznajmo si, imamo naporne službe, življenja, težave in zato potrebujemo sprostitev, da gledamo zabavne neumne šove itd., kdo bi si rad po napornem dnevu še pogledal nekaj o delu na sebi, a veste, kdo? Tisti, ki se zaveda, da je življenje delo, vendar so takšni redki, ne grajam ljudi ali sledilcev, saj tudi meni ne ustreza non stop razmišljati samo o osebni rasti, vendar priznajmo si; lažje je pogledati video o mejkapu kot o osebni rasti in temačnih plateh duše, a zapomnite si, že popularnost Jordana Peterona, kliničnega psihologa jungovskega štaba, napoveduje prihod nove ere, občinstva, ki si želi več, in revolucionarji in vizionarji so vedno imeli najtežjo nalogo, ko so utirali pot.

Gre sicer za dve temi, ki sta tebi zelo blizu, saj si napisala tudi knjigo z naslovom Vrnitev k sebi. Kaj je bil navdih za knjigo in kaj je njeno sporočilo?

Tiščalo me je, da bi nekaj povedala. Tako je knjiga nastala, dovolj sem imela laži o zakonu privlačnosti in o insinuacijah modernih duhovnih učiteljev, da je treba ves čas razmišljati samo izključno pozitivno, če želiš biti magnet za dobre stvari, in seveda s tem vso odgovornost za vse slabo, ki se itak zgodi vsakemu slej ko prej, preložijo samo nate in potem se ujameš v neskončni krog mišljenja in kaznovanja samega sebe, da se ti dogajajo slabe stvari izključno zato, ker si nekaj pomislil narobe. Napaka in zavajanje ubogih ljudi. Resnica je, da je življenje trdo in težko in polno vzponov in padcev, zato je bolje pristopiti na stoičen način in se posluževati hvaležnosti, mirnosti ter čuječnosti. Moja knjiga je bolj realna. Naslednje stopnje.

Na družbenih omrežjih, kot je Instagram, je zadnja leta tudi veliko kopiranja. Kako pomembna je tebi avtentičnost? Je to eden od dejavnikov uspeha? Ter to, da izstopaš?

V resnici vsi kopiramo drug drugega, pesmi se kopirajo, slike, besede, vsebine ... Knjižne uspešnice so reciklirane zgodbe drugih uspešnih ali manj uspešnih, pa to je normalno, ne sprenevedajmo se in ne bodimo pretenciozni, da smo lahko na nek način boljši ali resnično avtentični. Vsi vedno vplivamo drug na drugega in nase, na svojo podzavest. Vse okoli nas je del subliminalnega programiranja. 

Pozitivna vsebina je nekaj, kar zadnje čase še posebej močno potrebujemo. Se ti zdi, da smo ljudje pogostokrat preveč negativno naravnani ali znamo v vsaki situaciji najti nekaj pozitivnega? 

Ljudje ne bi preživeli, če ne bi razmišljali negativno, to je fiziološko antropološko dokazano in prav je tako, naši možgani so naravnani k prepoznavanju nevarnosti, in to nas rešuje, tako smo narejeni in tako smo preživeli. Kot napišem v knjigi, če bi naš prednik mislil, da se mu približujoči lev misli samo stisniti in se mu dobrikati, potem verjetno nikogar od nas ne bi bilo več tukaj, karikiram, vendar je resnica. To niso moje filozofije, to so resnice biologije in naše zgodovine. Edino, kar se lahko potrudimo, je, da vidimo lepoto vsakega trenutka in smo ob tem skromni in ponižni. Največjo srečo in zadovoljstvo sem vedno doživela skozi svojo skromnost in ponižnost do življenja, do vsega, kar imam, kar sem.

Kaj tebi pomeni skrbeti za svoje duševno in fizično počutje? Kako je videti tvoja 'self-care' rutina? 

Absolutno je 'self care' nekaj, čemur pripisujemo premalo pomena. Skrbeti zase je veliko več kot samo vzeti si uro zase in se namakati v kadi ali iti na sprehod. Skrb zase je vse od reči NE sodelavcu ali svojemu staršu, ko ti to ne ustreza najbolje, oziroma so to vsa dejanja, ki bi ogrozila tvojo integriteto in dobro počutje – narediti nekaj samo zato, da je mir, da so drugi zadovoljni na račun tvojega mentalnega zdravja in energije. Vse se začne pri nas samih. In ne, to ne pomeni, da ne skrbiš za druge, je razlika, skrbiš za druge in narediš za druge, vendar v svojih osebnih mejah spoštovanja do lastne integritete in varovanja energije.

Kaj so te o skrbi zase naučile ženske, ki ti veliko pomenijo? O tem, da moraš sebe postaviti na prvo mesto ... Kakšne ženske so tvoje vzornice? 

Iskreno povedano, sem imela največji vzor v ženskah svoje družine, ampak v smislu, česa vsega NE smeš narediti, da ostaneš mentalno in fizično zdrava. Zato je bila ta negativna šola najboljša šola, bolj kot pozitivni zgled. Naučiš se iz negativnih izkušenj in napak. 

Kaj tebe v življenju najbolj osrečuje? 

Našla sem svojo ultimativno srečo, uživati v sebi. Ne znam opisati tega občutka, to je nekaj, do česar prideš ali pa ne prideš, kjerkoli sem, sem najbolj srečna sama s sabo, sama v sebi, ker se ljubim in sama sebi sem najboljši sopotnik do konca tega življenja. Spet je to nekaj, kar kliče po razlagi, ker niso vsi še prišli do tega spoznanja in tudi ni nujno, da je takšno spoznanje primerno za njih, primerno pa je zame in uživati v lastnem obstoju je nekaj neverjetnega. O tem pišem tudi v svoji knjigi in podam nekaj vaj na to tematiko. Samo zapomnite si, ne glede na vaše partnerje, starše in otroke, prijatelje, to niso vaši sopotniki, so soigralci v areni življenja, vaš edini stalni sopotnik ste sami sebi, tu je ta razlika, zato vse izhaja iz vas samih.