Že od nekdaj so se ljudje radi družili, se razvajali in skrbeli za zdravje in dobro počutje. In če je bila temperatura prijetna, toliko bolje. Nekateri so za zelo vroče, denimo za savno. In čeprav gre za prijetno razvajanje, je dobro upoštevati nekatera zdravniška priporočila za savnanje, o katerih smo pogovarjali z dermatovenerologinjo dr. Metko Adamič.

Kako pogosto svetujete obisk savne in ali je primerna tudi za otroke?

Za zdaj žal ne obstajajo raziskave, na podlagi katerih bi kdor koli med zdravniki lahko podal z znanstvenimi osnovami podprta priporočila glede tega. Ker je toplotna energija predvsem posledica sevanja infrardečih žarkov, se nam postavlja osnovno vprašanje, zakaj bi pravzaprav otroke sploh izpostavljali takšnim umetnim virom toplote oziroma IR žarkom. Ob tem je treba upoštevati tudi preobremenitev krvožilnega sistema in srca, do katerega pri otroku brez dvoma prihaja ob takšnem izpostavljanju in je zanj lahko škodljivo. O tem bi prav gotovo pediatri lahko dodali še kaj več.
Skratka, za otroke osebno odsvetujem obiske v savni.

Odgovor na vprašanje glede globine, do katere prodira toplotna svetloba, je zelo kompleksno. Znano je, da svetlobo, ne glede na to, kakšno valovno dolžino ima – najsi bo ultravijolična, vidna ali infrardeča, absorbirajo snovi v tkivu. Načeloma velja, da prodira najbolj globoko v tkivo infrardeča svetloba z najdaljšo valovno dolžino. Na podlagi rezultatov nekaterih doslej opravljenih raziskav oziroma eksperimentov lahko sklepamo, da izzove infrardeča svetloba biološke učinke v globini do 1 mm, največ do 1 cm. Zagotovo segajo določeni žarki tudi globlje, celo do mišic in sklepov, vendar je količina žarkov, ki sežejo tako globoko, zelo majhna in najverjetneje nima pomembnega vpliva na ta tkiva; lahko pa jih v medicini uporabljamo v diagnostične namene.

Smemo v savno, če imamo težave s krčnimi žilami?

Krčne žile so posledica povečanega pritiska krvi v venah predvsem spodnjih okončin. Nastajajo, ko nakopičena kri, ki se vrača s periferije proti srcu, pod vplivom sile teže in obenem zaradi šibkosti venskih zaklopk enostavno razteza žilne stene. Po določenem obdobju začno krvni elementi prehajati skozi žilno steno v okoli ležeče tkivo ter zaradi svojega odlaganja postopno povzročajo spremembe na koži, znane kot znaki kroničnega venskega popuščanja, vključno s kožnimi razjedami. Zelo povišana temperatura okolja, kot je na primer v savni in tudi v toplih kopelih, neugodno vpliva na že tako okvarjene žilne stene, saj dodatno poveča količino krvi v žilah in jih s tem dodatno razširi. Čeprav zaenkrat ne obstajajo formalne raziskave o vplivu savne na krčne žile, pa ni nobenega dvoma o tem, da večkratno bivanje v savnah ni priporočljivo.

Kaj pa z odprto rano?

Ne. Z odprtimi ranami nikakor ni priporočljivo obiskovati savne kot tudi ne javnih kopališč – če ne zaradi drugega zato, ker je v takšnih okoljih seveda povečana možnost okužbe rane in obenem tudi upočasnjeno njeno celjenje.

Kako je z obiskom savne med prehladom ali pa kadar imamo glivično obolenje?

Ekstremno povečanje telesne temperature, ne glede na izvor toplote, najverjetneje ne vpliva ugodno na organizem, ki je obremenjen zaradi virusne okužbe dihal , čeprav vemo, vsaj teoretično, da povečana telesna temperatura, lahko do določene mere pomaga imunskemu sistemu pri spopadanju z virusom. Vendar pa je tudi ob tem treba upoštevati že v osnovi obremenjen krvnožilni sistem zaradi samega obolenja, dvig okolne temperature pa takšno obremenitev še dodatno povečuje in s tem obremenjuje srce. Takšno početje vsekakor ni primerno za osebe, ki imajo že sicer oslabljeno srce in krvožilni sistem ali nekatere druge zdravstvene težave.
Ko pa razmišljamo o glivičnih okužbah, je zgodba podobna. V takšnih primerih nikar ne izpostavljajmo okužene kože vlažnemu, toplemu okolju! Vemo namreč, da povečanje vlažnosti spodbuja rast glivic in obenem tudi možnost prenašanja okužbe na druge osebe.

Pri vseh načinih savnanja je pomembno, da upoštevamo pravila in se držimo načela postopnosti. Če imamo kakršne koli težave, se pred obiskom savne posvetujemo z zdravnikom. Poznati moramo postopke uporabe savne, predvsem pa si je treba vzeti dovolj časa. Po končanem savnanju moramo nadomestiti izgubljeno tekočino in mineralne snovi, ki so se izločile med znojenjem.