Delež 11- in 13-letnikov, ki nikoli ne posežejo po alkoholnih pijačah, je bil v letu 2010 večji kot leta 2006, vendar pa je bil nasprotno v letu 2010 večji delež 15-letnikov in posebej delež deklet, ki so bili v življenju opiti že vsaj dvakrat, kažejo rezultati raziskave.

Po besedah Tadeje Hočevar z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ki je izvedel omenjeno študijo, mladostnikom pitje alkohola predstavlja način druženja in zabavo. "Zato je pomembno, da se mladostnikom zagotovi organizirano in kakovostno preživljanje prostega časa, tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti," je pojasnila.

Po podatkih raziskave je v Sloveniji skoraj polovica 15-letnikov alkohol prvič pila že pri starosti 13 let ali manj. Katja Kovše z IVZ pa ob tem opozarja, da ima lahko uživanje alkohola pri otrocih in mladostnikih škodljive zdravstvene in socialne posledice, predvsem zastrupitve, prometne in druge nezgode, nasilje, samomori, težave v šoli, tvegano spolno vedenje, alkohol pa škodljivo vpliva tudi na razvoj možganov. "Poleg tega imajo mladostniki, ki začnejo piti v mlajši starosti, večje tveganje za poznejši razvoj odvisnosti od alkohola," še opozarja Kovšetova.

Raziskava je tudi pokazala, da so pitje alkohola, opijanje in redno pitje alkohola v večji meri prisotni pri fantih kot dekletih in pri starejših mladostnikih. Tako je bilo vsaj dvakrat v življenju opitih že 41 odstotkov 15-letnikov, vsaj enkrat tedensko pa alkoholne pijače uživa 26 odstotkov 15-letnikov. Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na pitje alkohola pri mladostnikih, sodijo velika dostopnost alkohola in naklonjenost pitju alkohola v družbi ter tudi vpliv vrstnikov, pomembno vlogo pa imajo tudi starši.