Praznik, ki je v današnjem času postal že močno skomercializiran in po nekaterih ocenah zaostaja le še za božičem, je znan po rdeči barvi, srčkih in znamenitih angelčkih ali kupidih. Podatki kažejo, da 85 odstotkov vseh valentinovih darilc kupijo in pripravijo prav ženske, med najbolj pogostimi izbirami pa sta rdeča vrtnica in zavitek čokoladnih bonbonov.

Začetek romantične ljubezni

Povezovanje srednjega veka z romantično ljubeznijo je postalo opaznejše v 14. stoletju, ko so v Angliji in Franciji 14. februar označevali kot dan, ko se ženijo ptički. Zaljubljenci naj bi si na ta dan začeli izmenjevati ljubezenska sporočilca in cvetje. Obstaja še vrsta legend, ki vsebujejo različne zgodovinske junake ter mučenike, ki so na nek način povezani z valentinovim. Dan ljubezni je omenjen tudi v znameniti Shakespearovi tragediji Hamlet.

Valentinovi običaji so po svetu različni. Ponekod praznik predstavlja tudi del pomembne zgodovine, zato se o njem učijo tudi v šolah in izdelujejo različne voščilnice ali darilca. V Koreji je od žensk skoraj zahtevano, da na ta dan obdarijo vse moške v svoji bližini, vključno s sodelavci. Po izročilu naj bi jih obdarile s čokolado. Enako uslugo morajo moški vrniti 14. marca, ko ženskam podarjajo belo čokolado ali marshmallow bonbone. V Sloveniji pa sveti Valentin velja tudi za prvega znanilca pomladi in po starem kmečkem koledarju se na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Na Goriškem je 14. februar po starem izročilu imenovan tudi praznik štrukljev, ki oznanja sezono vaških veselic.