Življenje in najbolj zasebni trenutki ene najpopularnejših hrvaških pevk Severine se tako rekoč odvijajo pred vso javnostjo. Za njo je precej težkih preizkušenj, ki pa jih nikdar ni skrivala, temveč je svoja dejanja in posledice le teh vedno delila s svojimi oboževalci. Marsikdaj je naletela na neodobravanje, obsojanje in žaljivke. Pa vendar ji še vedno precejšnje število oboževalcev stoji ob strani in podpira tako njeno glasbeno ustvarjanje in razvoj kariere kot tudi odločitve v zasebnem življenju.

»Nikomur nisem prepovedala, da me kaj vpraša v zvezi z mojim zasebnim življenjem. Sem le mnenja, da človek ne sme vsega povedati. Ni več seksi, če se vse pove. (smeh) Vem, da ljudi zanima moje zasebno življenje. Ampak novinarstvo se danes velikokrat omeji le na to, kdo je s kom bil in kdo je s kom spal,« je že leta 2008 povedala v intervjuju za naš portal in dodala: »Ne skrivam ničesar, normalno se sprehajam, seveda ne grem na taka mesta, kjer vem, da me bodo slikali. Ničesar ne želim v življenju početi v škodo svojega zasebnega življenja. Imam ga in dobro je.«

Tako se je pred očmi javnosti odvijala tudi bitka za skrbništvo nad sinom Aleksandrom, ki ga je v zakonu s s srbskim milijonarjem Milanom Popovićem Severina rodila leta 2012 v splitski porodnišnici. Sodnica je po vseh letih skupnega življenja s sinom Aleksandrom, le tega Severini odvzela in popolno skrbništvo dodelila očetu, Popoviću. Iz vse te nelagodne situacije je Severina poskusila tudi tokrat iztržiti kar se da najboljše, kar ji je tudi uspelo. Posnela je uspešnico Rodjeno moje, s katero je znova pridobila srca in podporo svojih oboževalcev ter razprodala tudi tokratno glasbeno turnejo.

V svojem Instagram zapisu pa je dejala:

»Minilo je 54 dni in minilo je 88 ur ... Minila je cela večnost, medtem ko so oni smučali. V tem življenju sem mnogokrat doživela nepravičnost. Bližnji so prodajali mojo intimo za drobiž, za ogromne denarje pa tudi sami veste, kaj vse človek lahko dobi ... ne glede na vse, pa je bilo 28. 11. 2019 na tem obrazu največ žalosti in nepravičnosti. Minilo je 54 dni žalosti. Vendar je bilo v teh dnevih žalosti tudi 88 ur veselja in 54 dni njihove sramote. Mama pa mi je dobro rekla: »Naj te nihče in nič ne razžalosti«. Nihče in nič sta me tega 28.11. ukanila in mi podtaknila svojo žalost in sramoto, vendar pa jima ni uspelo zbrisati nasmeh z mojega obraza ... niti tega s fotografije, niti mnogih mojih ne fotografiranih nasmehov. Ker nihče in nič za vedno ostajata nihče in nič. Včasih pa lahko postaneta nihče in nekaj. Mogoče trenutno slučajno smučata, vendar nas ne moreta vseh 'preveslati'. Ne dovolite, da bi vam nihče in nič podtaknila svojo sramoto in žalost in zbrisala nasmeh z vašega obraza. Meni nikdar nista ...  niti zdaj jima ni uspelo ... niti jima ne bo ... Hvala Bogu!«