Zaljubljenost je običajno na začetku zveze, potem pa sledi vse kar skupaj doživiš in izkusiš. Zaljubljenost? Nano imam rad, zame je naredila največ, ko sem bil v težki situaciji. Ona je zame dobra prijateljica. In prav ona se je najbolj izkazala takrat, ko sem najbolj potreboval pomoč, saj mi je stala ob strani. To je bilo takrat, ko sem zbolel in tudi ob drugih težkih situacijah, ki so se mi dogajale. Med vojno na Balkanu je denimo zelo pomagala mojim staršem in take stvari najbolj cenim. To kar pa kar ljudje vidijo navzven in ob tem iščejo tvoje napake, to je nekaj drugega. Med nama je zagotovo iskrica, rad jo imam, konec koncev je mati mojih dveh otrok. V vsakem primeru, kar koli se nama bo v življenju še zgodilo, si želim, da bi Nana ostala moja najboljša prijateljica.

Kako bi ocenili vajin zakon?

Najin zakon je razburljiv, zanimiv, lahko rečem, da bi večina ljudi imela rada tak zakon, saj nama ni dolgčas. Skupna leta so nama hitro minila, nisva se dolgočasila, ves čas se nekaj dogaja. Seveda imava tudi težave. Oba sva v medijih in sva si tudi zelo različna. Že vzgojo sva imela različno, mentaliteto, kulturo. Tako sva si različna, da morava oba pogosto malce popustiti. Zato lahko na lestvici od 1 do 5 najin zakon ocenim s 3 in pol.

Čeprav sem Nano spoznal kot črnolasko, lahko rečem, da so mi vse ženske všeč. Ni pomembno, ali je ženska visoka, močna, vitka, jaz ženske gledam kot božji dar. Če pa bi se moral odločiti, bi se odločil za blondinko. Ampak ponavljam, to ni pomembno.

Albanke veljajo za zelo lepe ženske. Kako to, da ste ženo poiskali v Sloveniji?

Vedno pravim: 'Nikoli ne reci nikoli'. Še danes se spominjam časa, ko sem prišel v Slovenijo. V bistvu sem prišel le za dva tedna. Prišel sem na hitro, zapustil sem bivšo Jugoslavijo in se odločil, da grem naprej. V New Yorku sem imel prijatelja in sem načrtoval, da odpotujem v ZDA. V Slovenijo sem prišel za dva tedna in v tem času sem spoznal različne ženske, saj sem bil plesalec. Nekega večera sem s prijatelji sedel doma in mi je eden rekel: 'Kaj če bi se ti zaljubil?' Vprašal sem ga, ali je nor. Ni govora, da bi se zaljubil, saj sem prišel le za dva tedna. Pa mi je rekel, da se bom mogoče celo poročil tu. Moram reči, da je ta debata trajala kar dolgo, ampak takrat sem jim rekel, da se to ne bo zgodilo. In zato pravim: 'Nikoli ne reci nikoli'. Poročen sem s Slovenko! Smo pa družina, ki ne gleda na to, kdo si in kaj si, kakšne vere si ali narodnosti. Imam Slovenko in živim v Sloveniji že 15 let. In ne obžalujem, da nisem šel v Ameriko. Obžalujem le to, da sem tukaj moral čakati 15 let na državljanstvo.

Naravna lepota se sliši lepše, saj če si naraven, je zagotovo bolje. Konec koncev si original, kajne? Nimam pa nič proti plastičnim operacijam, če se seveda ne pretirava s tem. Spoštujem to, posebej, ker vem, da so ženske rade lepe. In če se katera ne počuti dobro v svoji koži, ni nič narobe, če kaj spremeni. Sploh če se bo potem počutila bolje, bo bolj nasmejana in bolj zadovoljna. Zakaj pa ne?

Nana je uporabnica lepotnih posegov, kaj pravite na to?

Nana si je dala vstaviti silikon v prsi pred devetimi leti in nič nimam proti temu. Dvakrat je rodila, dojila in ni bila sproščena zaradi prsi. Mene sicer ni motilo, ampak videl sem, da si to želi. Dejal sem ji: ''Če si to res želiš, pa bomo poizkusili.“ Šla sva v to, po operaciji pa sem kmalu opazil, kako veliko spremembo je to prineslo, tako zanjo kot zame. Začutila sva boljšo energijo tudi doma, je pa res, da s temi stvarmi ne gre pretiravati.

Med vama je razlika v letih, kolikšna?

Eno leto, jaz sem eno leto starejši od Nane. Dobil sem že veliko takšnih vprašanj, ker mnogi mislijo, da je Nana starejša. Včasih tudi reče, da je starejša, ampak bolj za šalo.

V hiši BB ste dali vtis, da je Nana tista, ki pri vas doma odloča o vsem. Je ta vtis pravi?

Mislim, da Nana ne bi bila z menoj, če bi jaz bil 'copata'. Mnoge ženske ne marajo neodločnih moških, iščejo zaščito in hkrati ljubezen. Druga stvar je seveda ta, kaj za koga pomeni 'copata'. A to pomeni, da ženska povzdigne glas? Nana je pač taka oseba, je glasna. Ampak ob živce te lahko spravi tudi človek, ki je zelo tih. Pri nama ni nihče 'copata', ne vem, zakaj so ljudje dobili tak občutek. Mogoče je zdaj v tem mesecu, ko sva bila v hiši, Nana veliko govorila, ampak bistveni so argumenti. Če imaš prav in to poveš na glas, s tem ni nič narobe.

Pri Nani mi je najbolj všeč to, da je zelo čustvena. Ni pogoltna na denar. Všeč mi je, ker rada pomaga ljudem, vendar pa prav zaradi tega postane včasih odnos naporen. In to se potem navezuje na to lastnost, ki mi pri njej ni všeč. Včasih namreč začne mešati čustva z nalogo, ki bi jo morala opraviti kot delo. In iz tega izhajajo razočaranja. Jaz sem Nani večkrat povedal, da ne sme mešati čustev z delom in to je težko. Ko pride do tega, nastanejo težave, saj ljudje to začnejo izkoriščati. Jaz sem z njo večkrat to doživel.

Znano je, da sta z Nano imela hude težave v zakonu, vključno z nasiljem, v medijih so bile objavljene Nanine fotografije. Kaj menite o nasilju nad ženskami?

Sem proti nasilju nad ženskami. To kar se piše o meni in kar se je govorilo, lahko na glas povem, da Gena ni nasilen, to lahko povejo tisti, ki me poznajo. Naredil sem napako, Nano sem udaril in to obžalujem. Kar so mediji o tem napisali in predstavili, to sploh ni res. Ni res, da sem jo udaril s šampanjcem po glavi. To kar sem naredil, obžalujem, ta dogodek me je spremenil, ne lažem, povedal sem, tako kot je. Imel sem rojstni dan, malo sem popil, beseda je dala besedo, ni bilo nobenega pretepanja. Ne bom rekel, da je nisem udaril, sem jo pač odrinil. Ne bi pa razlagal podrobnosti. Priznam, da sem kriv, sem se opravičil, obžalujem to in veliko sem se iz vsega tega naučil.

Če bi res bil tak, kot so takrat pisali, Nana zagotovo ne bi bila več z mano. In če se sprašujete, zakaj se je Nana odločila ostati z mano po vsem tem, kar se je pisalo in govorilo, lahko ugotovite, da napisano ni držalo. Ta zadeva je rešena, ona mi je oprostila, to je za naju pomembna izkušnja. Bil sem takoj za dialog, kriv je pač bil alkohol, čeprav nisem tak kadar pijem.

Kako je živeti kot Albanec v Sloveniji? Ste kdaj občutili, da vas ljudje ne gledajo enakovredno?

V Sloveniji se počutim lepo, nikoli me nihče ni poniževal. Tudi  vem zakaj, ker sem Slovenijo sprejel kot svojo deželo. Tu sem doživel lepe stvari, imel sem tudi dve operaciji, prepričan sem, da če bi bil operiran drugje, zagotovo ne bi bilo tako uspešno. Imam rad Slovenijo, zame je lepa dežela. Sem s Kosova, svojo domovino ljubim, vedno rečem, da sem Albanec. Ljubim deželo, v kateri sem rojen, moja druga dežela pa je Slovenija. Tu želim dočakati starost in umreti. Rad imam Slovenijo, nikoli nisem imel težav, ker sem se prilagodil, naučil sem se slovenski jezik, od vedno sem spoštoval tukajšnjo kulturo, tu se res počutim lepo.

Težko preizkušnjo ste imeli v življenju, preboleli ste hudo bolezen – raka na modih. Kako je to vplivalo na vašo samozavest, na vas kot moškega?

Ko sem zvedel, da sem bolan, je bilo zelo težko. Nasploh je bila težka situacija, bilo je leta 1997, vse je propadalo, nisem imel državljanstva, nisem bil zaposlen, Nana je bila noseča, nisem se razumel z njenimi starši, začela se je huda kriza. A vse to sem sprejel kot del življenja. Menim, da se mora človek v življenju boriti. Sostanovalci v Big Brotherju pa so me narobe razumeli, ko sem rekel, da se moramo boriti. Ta bolezen je bila zame pomembna izkušnja, veliko sem se naučil. Kar se tiče moje moškosti, je vse, kot je bilo prej. Operirali so me, boril sem se proti bolezni, zato vsem rečem, da se morajo proti bolezni boriti. V življenju nasploh se moraš boriti, ker je potem življenje lepše. Verjamem v boga, verjamem v delo in verjamem v svobodo. Ko vse to združim, ni bolj srečnega človeka od mene.

Nana mi je takrat stala ob strani in tega ne bom nikoli pozabil. Takrat je naredila zame vse, kar je bilo mogoče. Tudi moja sestra mi je pomagala, zelo jo imam rad, in nečaki, vsi so bili pripravljeni narediti zame vse. In še danes je tako. V naši družini je ogromno ljubezni, to je nekomu težko razložiti, če tega ni sam doživel. Srečen sem, ker imam tako družino. Leto in pol mi je brat pomagal tudi finančno, ker nisem imel plače, vse je financiral, vsak mesec sem od njega dobil denar. To lahko naredi le nekdo, ki te ima rad. Tega ne bom nikoli pozabil, zato sem tudi pripravljen za svojo družino narediti vse.

Kako pa je ta bolezen vplivala na vaše seksualno življenje?

Ta bolezen ni imela nobene veze s spolnostjo, edino kar me je skrbelo, je bilo to, da ne bom več mogel imeti otrok. V bolnišnici so bili bolniki, ki potem niso mogli več imeti otrok po naravni poti, ampak le z umetno oploditvijo. Jaz sem imel srečo, operacija se je lepo izšla, odstranili so to, kar so morali, vse pa funkcionira kot prej.

Težko je zdaj odgovoriti z da ali ne. Ampak mislim, da ne bi prišlo. Seks doživljam kot en velik praznik v mojem telesu. To pa ne pomeni, da če nekaj obožuješ, moraš o tem govoriti ljudem po cesti. Težko je bilo spati ob osebi, ki si jo želiš. Ampak, če bi seksal v hiši BB, to ne bi bil več jaz. In da bi zaradi enega seksa to zrušil in bi mi ljudje zamerili, ne bi bilo prav. Ob tem sem pomislil tudi na svoja otroka, na to, da me gledata. Priznati moram, da sem se vzdržal tudi zaradi tega.

Pravijo, da se z leti zakonci običajno ohladijo, kako vama uspeva ohranjati strast?

Tako pravim: ljudje, ki imajo podjetje, morajo ves čas vanj vlagati, dodajati nekaj novega. Tudi v odnosu je tako: moški mora vlagati v žensko, ženska v moškega. To je lahko nova frizura, lepotna operacija, ves čas moraš pač vlagati, da bo zadeva funkcionirala. Enako velja za moškega. Če se zredi in žensko to moti, naj vzame to kot kompliment, da mora nekaj narediti. V zakonu se moraš odpreti partnerju, ker je sicer težko. In jaz in Nana vlagava v najin odnos. Veliko seksava, ne bom govoril o številkah, ker bi kdo lahko rekel, da to ni res. Bi se pa našel tudi kdo, ki bi lahko bil presenečen.

Ste plesni učitelj, koreograf, raper, kje se najbolj najdete?

Imam veliko zamisli, nikoli mi ne zmanjka idej. Sem pa edini učitelj plesa v Sloveniji, ki se ni nikoli učil plesa v plesni šoli. Ko sem prišel v Slovenijo, sem šel na nekaj tekmovanj zaradi nagrade, zaradi denarja in sem zmagal. In čez čas sem ugotovil, da bi rad učil. Prepričan sem bil, da znam to početi in sem začel učiti v eni od ljubljanskih plesnih šol. Najprej sicer niso bili za to, ker nisem znal dovolj dobro slovensko, ampak potem so mi le dali priložnost. Začel sem s šestimi ljudmi, potem pa jih je bilo vse več: sto, dvesto, tristo. Včasih sem učil v več šolah in sem imel na tisoče učencev. In ustvarjal sem ples. Ples je zame pomemben in tudi glasba, oboje združeno skupaj. Imam ideje, znam delati za oči in za ušesa.

Imate še kakšne druge poklicne cilje?

Sem dober čistilec, saj sem čistil po 15.000 kvadrantih metrov stekel. Skoraj po vsej Sloveniji sem čistil kasarne, razen v Ljubljani. Čiščenje jemljem kot umetnost. Zanimivo je gledati, kako umazano steklo postaja čisto. In ti si tisti, ki si ga očistil. Ljudje to jemljejo kot samoumevno in se ne zavedajo, da je prej tam bil prah, ki bi ga morali posesati. Igral sem tudi košarko, v tem sem bil dober, drugih talentov pa nisem razvijal. Sem tudi dober organizator, čeprav se tega ljudje včasih bojijo. V hiši BB sem neko jutro začel čistiti, saj smo imeli tako nalogo, da v soboto počistimo. Pa so me vsi začeli spraševati kam hitim, zakaj čistim. Jaz sem to želel čim prej opraviti, ker je bilo zunaj sonce, mi pa smo pogrešali sonce. Potem pa so mi očitali, da sem hitel in je zato BB zaprl vrata, Nani pa je zaradi čistila postalo slabo. In vsega sem bil spet kriv jaz.