Odstotek moških pacientov vztrajno narašča, čeprav predstavniki močnejšega spola o tem ne govorijo radi, pravi dr. Franc Planinšek, ki tudi ugotavlja: "Ženske ste bolj ekstrovertirane glede tega.“ Naš sogovornik nam je tudi zaupal, zakaj želja po lepem ni plitva in kateri je trenutno najbolj moden lepotni poseg pri moških.

Je poklic lepotnega kirurga še vedno domena moških?
Ne. Zelo veliko je tudi žensk. Za primer, ravnokar sem se vrnil iz Abu Dabija, kjer so mi povedali, da imajo ženske v estetski kirurgiji bistveno več prednosti iz preprostega razloga. Če se v arabskem svetu mora ženska sleči pred kirurgom, mora biti mož zraven, kar jih postavlja v nerodno situacijo. Če je kirurginja ženska, je stvar bolj enostavna. Sicer je sama kirurgija načeloma res bolj moški poklic, ker je veliko adrenalina, stresa, hipnih odločitev, za katere smo moški morda bolj predeterminirani, smo vajeni tako delovati.

Se vam zdi, da je v vaših vrstah več moških tudi zato, ker bolj objektivno gledate na žensko lepoto?
Zdi se mi, da to ni ključ, saj bi to lahko včasih pripeljalo do seksizma. Gre bolj za to, da mora človek imeti občutek za lepo. Če bi držalo to, da moški lažje ocenimo žensko lepoto, bi vsak moški lahko to počel, kar ni res. Zato mislim, da to ni vezano na spol. Kadar se sam odločam za določeno stvar, vezano na lepoto, gledam na to, kako ta, ki mi bo to uslugo nudil, gleda na lepoto. Če gre za arhitekta, preverim, ali so njegovi izdelki primerni, če gre za modnega oblikovalca, me zanima, ali je skladno oblečen, pri frizerki sem pozoren, ali je tudi ona sama urejena in podobno ...

Kaj pa je vam lepo?
Lepota ima zelo splošno definicijo. Gre za somerje med pravilnostjo, redom in simetrijo. Zelo velike študije so bile narejene na to temo. V vsaki stvari mora obstajati ubranost, tako kot pri melodiji.

Kako torej pristopite k pacientu, ki se oglasi pri vas z določeno željo?
Pogledam, kaj smem narediti, da ne porušim njegove integritete in da bo to še vedno ista oseba. Pogledam, kaj je tisto, kar odstopa in s kakšnim minimalnim postopkom se lahko približam idealnim proporcijam. Umetnost je, ko z najmanjšimi možnimi popravki, dosežemo harmonijo.

Veliko se govori o lepotnih operacijah, po katerih posega nežnejši spol, le redko se v tem kontekstu omeni moške. Zakaj menite, da je tako?
Mislim, da imamo v glavi še vedno stereotip, kliše, percepcije idealnega moškega, ki mu je načeloma vseeno za lepo in ne sme hrepeneti, kar je narobe. To so koncepti, ki so veljali v prazgodovini. Moški je svoje čase res varoval dom, skrbel za dobrobit svoje družine, vloga ženske je bila takrat drugačna, varovala je ognjišče in in skrbela za potomstvo. To velja za večino živega sveta. A stvari so se s časom spremenile. Ženske so se borile za vloge, ki jih nekoč niso imele in tako danes vozijo avione, so kirurginje … V tem smislu so se te vloge malenkost pomešale. Tako tudi ni več vzorca, ki bi od moškega zahteval brazgotine, črno za nohti ipd. Urejen moški danes skrbi za svoj izgled in s tem nagovarja okolico. Ženske danes hrepenijo tudi po moških, ki so urejeni. Gre za interakcijo med spoloma, ki se med sabo nagovarajta, zadaj je namreč vedno skrit nek seksualni nagon, prikrito ali odkrito.

So potemtakem delno tudi ženske krive za to, da moški danes lažje posegajo po lepotnih popravkih?
Ne bi rekel ravno ženske … Prej družba. Družbene vloge so enakomerno porazdeljene, meje so vedno bolj zabrisane. Razlike med obema spoloma so vedno manjše in kmalu se bomo ljudje razlikovali le še po gametah (dozorela haploidna celica, sposobna za oploditev), ki jih nosimo. Lepo je tudi zdravo in kadar imate izrazita morfološka odstopanja, to govori o tem, da nekaj ni v redu. Zato lahko zdravnik včasih že s pogledom razbere, kaj je narobe s pacientom. Lepota nagovarja okolico, govori o mojem genetskem stanju, o tem da je moj genetski material vreden, da se ohrani v zakladnici narave. Narava je dala kot osnovni indikator zdravja posameznika, tudi lepoto. Moški danes tako ne potrebuje več imeti črno za nohti in smrdeti, da bi bil pravi moški. Lahko se tudi uredi in okiti ter mirne vesti obišče tudi lepotnega kirurga.

Lahko rečete, da lahko, čim pacient vstopi v sobo, razberete, zakaj je prišel?
Tudi če bi zaznal, kar se pogosto zgodi, tega ne izgovorim, saj bi lahko nehote pacienta vpeljal v to, da bi začel razmišljati o stvari, ki ga sploh ne moti, ampak jo le jaz vidim kot motnjo. Vse, kar lahko naredim, je, da s tipanjem pripeljem do tega, kar si mislim. Pogosto uporabim tudi fotografije, ki so pacientom v veliko pomoč. Narišem jim proporc, s katerega je lepo razvidno, kakšen bo učinek posameznih lepotnih popravkov. Pacienti lažje dojamejo, ko to vidijo in se nato največkrat sami pripeljejo do tega, da bo morda, poleg operacije nosu, potrebna tudi povečava brade, da bo obraz proporcionalen. Najbolj pomembno seveda je, da pacient sam pove svoje želje. Moja naloga je predvsem, da jim pomagam, da se rešijo iz primeža svojega telesa, v katerem niso zadovoljni. Nikakor jih ne nagovarjam, na pacientu je, da ugotovi, kaj si želi spremeniti.

Medtem ko slovenske estradnice dokaj rade govorijo o lepotnih popravkih, moški estradniki malo manj …
Jaz sem si dal operirati nos! (smeh) Moški pač drugače nastopajo v javnosti kot ženske. Nihče ne teče po ulici in kriči, da si je privoščil lepotno operacijo. Ženske so glede tega precej bolj ekstrovertirane. Če se zopet dotaknemo sociološkega preklopa, nekoč so se kitili predvsem moški. Tudi v živalskem svetu so samčki tisti, ki se kitijo s perjem, barvami ipd. Nato pa so se v nekem trenutku nehali kititi, saj so vlogo okraskov prevzeli položaj, debelina denarnice, velikost avtomobila. Pri moškem danes penis ni perjanica. Vprašanje je, ali so ženske, ki so danes sicer predvsem v vlogi zapeljevalk, v bistvu prevzele tudi vlogo nekakšne perjanice moškega.

Kolikšen pa je v resnici odstotek moških pacientov?
15-odstotni in narašča.

Pa starost?
So v dveh skupinah. Najmanjši odstotek predstavljajo pacienti, ki v zrelih letih prihajajo na liftinge in odstranjevanje odvečne kože. Največ je moških v dvajsetih letih, ki se odločijo za spremembe nosu ali posameznih elementov na obrazu. Veliko je tudi operacij štrlečih ušes in ginekomastij (korekcija prevelikih moških prsi – pojav moških dojk). Sploh slednjih primerov je vedno več, veliko tudi zaradi hitre prehrane, ki vsebuje živila, ki so bila vzgajana s pomočjo različnih hormonov. Slednji zaustavljajo rast testosterona in rušijo hormonsko ravnovesje v moškem telesu. Hočeš nočeš bodo morali velikani hitre prehrane kmalu poleg svojih obrokov deliti tudi brezplačne kupone za operacijo ginekomastij.

Je to potem najpogostejši lepotni poseg, po katerem danes posegajo moški?
Zagotovo. Poleg štrlečih ušes in aknavosti. Slednja je tudi pogost moški problem v dobi odraščanja, z njo pa se spopadajo tudi vsi tisti 'fitneserji', ki se hranijo s hormoni. Aknavost lahko na koži pusti trajne udrtine, zato je treba proti njim ukrepati takoj.

Kaj pa obrezovanje?
Ja, tukaj gre predvsem za neke vrste modno muho. Velik vpliv na to so imeli tudi mediji, ki so dosegli, da velja mnenje, da je obrezan penis lepši od neobrezanega. Zadnjih deset let se namreč pri moških pacientih pojavljajo te želje. Nekaj ima pri tem verjetno tudi produkcija filmov za odrasle, ki jih menda vedno gledamo le moški, ženske pa ne. (smeh) V njih lahko vidimo le obrezane penise. Na evropskem področju so, kot verjetno veste, moški večinoma neobrezani, pri Arabcih je obrezovanje del kulture, znajo se tudi pohvaliti, da so zaradi tega boljši ljubimci. Seveda gre le za marketinško potezo, saj je glavica obrezanega penisa nenehno izpostavljena drgnjenju spodnjic, zato je malce manj občutljiva in moške pripravi do tega, da se morajo posledično bolj truditi pri seksu. Ženske imajo seveda od tega lahko le korist. Ali se moški za poseg odločajo resnično zaradi tega, ker je obrezan penis lepši, ne vem, meni osebno je, v estetskem smislu.

Bi nam lahko zaupali najbolj bizarno prošnjo moškega pacienta?
Bizarnih prošenj ni. Ko se pogovarjaš s pacienti, ugotoviš, da ima na koncu vedno vsaka stvar svoj prav in nikoli ni tako, da bi lahko rekel, da je prošnja nekoga bizarna.

Kaj pa recimo podaljševanje penisa?
Podaljševanje penisa seveda je mogoče. Že afriška plemena so uporabljala posebno palico, okoli katere so navijali penis. Ena od možnosti je, da nad penisom precepimo enega od ligamentov, ki omogoča erekcijo navzgor, in s tem premaknemo rastišče penisa malce naprej. S tem pridobimo nekje tri centimetre dolžine.

Se vam zdi, da so Slovenci, sodeč po povpraševanju posega podaljševanja penisa, zadovoljni s svojim 'orodjem'?
Tako bom rekel. Načeloma velja, da 6-centimetrski penisi povsem zadovoljivo opravljajo svojo funckijo in jaz verjamem, da ima večina Slovencev daljši penis od tega. To so podatki urologov, pacienti pa imajo kar naprej občutek, da ženske hrepenijo po nekih blaznih dolžinah, kar ni res. Če bi jih že spraševali, bi verjetno slišali, da je bolj kot dolžina pomembna debelina.

Predvidevam, da tudi za to obstaja rešitev?
Seveda. (smeh) Pacientu z njegovo lastno maščobo odebelimo penis, a če sem iskren, imam sam kar nekaj predsodkov v povezavi s tem.

Zakaj?
Raje bi odprl šolo, v kateri bi učil, kako se tem stvarem streže. (smeh)

Česa pa se v resnici raje ne bi lotili?
Kot sem rekel, osebno imam predsodek le pred debelitvijo penisa, ker se to naredi z lipofilingom (poseg z lastno maščobo). Koža na penisu namreč mora biti zelo tanka, pri lipofilingu pa v bistvu dosežemo podoben učinek,  kot če bi vitko osebo oblekli v puhovko. Koža penisa postane puhovka. Optično sicer penis izgleda debelejši, a je v resnici to bizarno. Poleg tega, ko daste maščobo pod kožo, lahko pride do nepravilnosti. S tem se zato ne ukvarjam, ker menim, da je to dolgoročno handikep za moškega.

Se kdaj ulovite, da tudi v zasebnem življenju hitreje opazite nepravilnosti na obrazih ljudi?
To opazite tudi vi, saj prepoznavate svoje prijatelje recimo ne po tem, kakšen nos imajo, temveč kako drugačen je. Zlagal bi se, če bi rekel, da si ne zapomnim detajlov na obrazu, verjetno bi znal narisati nosove večine hollywoodskih igralcev, ki jih poznam. So določeni detajli, ki delajo obraz karakterističen. Nekateri ljudje to zaznavajo, drugi ne. Ko grem v kino, se pogosto ujamem pri tem, da preučujem obraze. Preučujem, zakaj je nek obraz tako lep, tako privlačen. Iz tega se tudi sam učim. Včasih je dobro opazovanje bistveno bolj pomembno od tega, kako dobro znaš neko stvar izpeljati. Vsak od nas ima svoj odnos do lepote in čeprav so nekateri mnenja, da je lepota plitva, še zdaleč ni tako.

Kje pa so meje v stremenju k lepoti?
Meje ni. Narava nas je postavila v tak položaj, da kar naprej po nečem hrepenimo. Ideal postane ideal le, če ga ne dosežemo.