Res je, letos sem bila že tretjič na Tajskem, ampak se je od januarja lani, ko sem tam bila nazadnje, veliko spremenilo. Domačini niso več tako prijazni kot nekoč, opeharijo te na vsakem koraku, taksisti sploh ne vklapljajo več taksimetrov in ceno prevoza zaračunajo trikratno ... skratka, letos me je Tajska nekoliko razočarala.

Zelo rada potujem; če bi lahko, bi pol leta doma delala, pol leta pa potovala po svetu, a to so seveda samo želje, žal precej neuresničljive. Načrtujem sicer potovanje v Indonezijo, verjetno že kar januarja prihodnje leto. Si pa tudi želim znova v Avstralijo, kjer sva bili z mamo že dvakrat na obisku pri teti Minki iz Sydneyja ... Prvič sem bila tam, ko sem bila stara 5 let, drugič 15, lani bi po tradiciji (čez 10 let) spet morala v Avstralijo, pa se to ni zgodilo. Potrudila se bom, da do leta 2015 res znova obiščem Avstralijo, ki jo bom sedaj zagotovo drugače doživljala kot nekoč.

Doma ste zelo prepoznavni, je to vzrok, da raje hodite na počitnice v tujino, ker vas tam ne ustavljajo na vsakem koraku in tudi fotografirajo?

Po slabi izkušnji v Grčiji, kjer so me slovenski turisti, s katerimi smo bili skupaj na pivu, fotografirali zgoraj brez na plaži, kjer je bilo vsega skupaj 20 ljudi, in nato fotke poslali v enega izmed rumenih časopisov, se raje izogibam destinacij, kamor potujejo čarterski leti. V poplavi rumenih člankov in povabil ala 'Pošljite nam svojo paparaco fotko' ter v dobi, ko ima že vsak telefon dober fotoaparat, se počutim neugodno, zato izbiram destinacije, kjer je manjša verjetnost, da srečam sorojake. Žal! Tudi jaz sem samo človek, ki si na dopustu želi mir in ne razumem, kako tega nekateri ne spoštujejo.

Se vam je že zgodilo, da so vas paparaco fotke, posnete na dopustu, kdaj razjezile, ker so preveč posegle v vašo zasebnost?

Zadnja taka situacija je bila na Rodosu leta 2009. Na plaži, kamor so zahajali pretežno domačini, sem se res počutila sproščeno. Sončila sem se zgoraj brez, saj nas tam ni bilo več kot 20, sami Grki, Italijani in naša družba. Nekega dne slišim slovenske glasove in opazim punco, da me fotografira. Bila sta dva para, stara okrog 30 let. Lepo pristopim do nje, jo prosim naj te slike obdrži zase oziroma jih zbriše in da jih raje peljem na pivo, kot da se grdo gledamo. In moški del teh dveh parov je šel res z nami na pivo, še predstavili so se nam z imenom in priimkom. Opravičila sta se, ker se je ena od punc šla paparaca. No, čez tri tedne so fotografije prodali reviji Nova. Zame so to katastrofalni ljudje, ne bi bila rada v koži njihovih prijateljev, saj se mi smilijo. Ljudje, ki naredijo kaj takega, so res 'ubogi'.

V tujini je zvezdnicam velikokrat kar težko, ker so jim fotografi ves čas za petami. Je težko biti slaven v Sloveniji?

Zagotovo lažje kot drugod po svetu, ker smo majhna država. Po drugi strani pa je to minus, ker se vsi vtikajo v življenja drugih in modrujejo o stvareh, ki so jim tuje. Mene po osmih letih glasbenega udejstvovanja nič več ne šokira, vse komentarje zlobnih ljudi pač jemljem kot znak, da so ljudje tako zelo nezadovoljni sami s sabo, da v drugih ne vidijo nič dobrega. Tolažijo se s tem, da iščejo samo napake, da je potem njim lažje.