Znani ste postali kot prva kraljica Slovenije leta 1997, nato pa postali še bolj prepoznavni, ko ste začeli delati na Pop TV. Kar nekaj časa je minilo, odkar ste bili nazadnje v prostorih Pop TV.

Res je. Leta 1995 so bili začetki tako zame kot za Pop TV. Bogdan Barovič, zdajšnji poslanec in župan Trbovelj, me je povabil k sodelovanju kot sovoditeljico oddaje 'Športna scena''. Kasneje mi je Stane Grah predlagal, da bi soustvarjala modno oddajo, kar mi je po pravici povedano bilo bolj pisano na kožo, saj sem modo spremljala vrsto let. Začela sem s 15-minutnim kotičkom v nedeljskem popoldnevu, kasneje pa sem dobilo oddajo 'Modna popotovanja'. Bilo je fantastično. Spremljala me je krasna ekipa, krasni ljudje, čeprav se mi zdi, da smo to delali sto let nazaj, toliko se je spremenilo od takrat! Včasih si rečem, kaj bi dala, da bi bilo še danes tako, da bi se lahko vrnila nazaj. Občasno sicer povezujem kakšno prireditev, priznam pa, da mi televizija malo manjka.

Če bi se vrnili na televizijo, kakšne vrste oddajo bi radi vodili?

Morala bi biti kakšna politika, glede na to, da me to izredno privlači. Lahko bi bilo tudi kaj povezano z gospodarstvom, saj so to moje vode ... Odvisno, sicer sem zelo radovedno, vsestransko bitje. (smeh)

Rekli ste, da ste se zavestno umaknili s scene, a je pravzaprav niste nikoli zapustili, saj vam mediji radi sledijo.

Res je, hote ali nehote, vedno sem tu.

Glavni razlog za vaš umik, če se ne motim, so bili otroci.

Seveda, čas nosečnosti in rojstvo Valla in Julije. Zdaj se pa ponovno aktivno posvečam karieri, svojim željam in ambicijam. Otroci in družina seveda so in vedno bodo na prvem mestu, o drugačnem scenariju sploh ne razmišljam, vendar tukaj sem tudi jaz in si moram prisluhniti. Vedno pravim: samo srečna, notranje izpopolnjena ženska je lahko zelo dobra mama in žena.

Kako lahko ženska postane 'srečna ženska'?

Presneto dobro vem, kaj v življenju želim in kaj lahko od njega pričakujem. Imam določene nastavke v življenju, ki se jih držim. Za to sem potrebovala veliko časa. Potrebno je bilo veliko raziskovanja same sebe. Pomagale so mi tako knjige kot določeni trenutki, od katerih sem se veliko naučila. Problemi in težave so tudi pripomogli k temu, da sem prišla do določenih spoznanj. Ubija pa me rutina.

Se pravi, da vas adrenalin poživi?

Tako je. V resnici sem zelo adrenalinska oseba. Potapljala sem se z morskimi psi, skakala s padalom in tako naprej. To sem jaz, ničesar se ne bojim. Spomladi me čaka še izpit za motor.

Kako pa vaš mož Jure gleda na to?

Ve, da sem človek adrenalina od nekdaj in takšno me je sprejel. On je pa izredno miren, človek rutine, čeprav ga zadnje čase mediji drugače opisujejo.

Kako vas vaši otroci dojemajo, bolj kot mamo ali prijateljico?

Dobro vedo, kdo jih vzgaja, kdo jih vodi, smo pa tudi zelo veliki prijatelji. To je videti predvsem pri Vallu. Šest let je star in v meni je že našel velikega zaupnika.

Ste zadovoljna ženska. Menite, da ženske to cenijo?

Druge ženske pri meni? Hm ... ne! (smeh)

Zakaj mislite, da so nekatere ženske tako nevoščljive?

Ne vem, velikorat sem se tudi sama to vprašala, kako je to mogoče. Velikokrat sem deležna raznih ženskih prijetnih in neprijetnih pogledov, ampak k sreči se s tem ne obremenjujem več. Na življenje gledam s svojega zornega kota. Vsaki osebi moramo dovoliti, naj si o osebi ustvari svoje mnenje. Kdo sem jaz, da bi mogla biti všeč vsem. Prav nihče. Tisti, ki jim pustim, da mi pridejo blizu, da z njimi spregovorim nekaj besed, da torej preidemo na kolegialno frekvenco, isto sekundo spremenijo mnenje o meni. Z ostalimi ženskami in tudi moškimi se pa sploh ne obremenjujem več. Naj bodo srečni.

Kdo je vreden vašega spoštovanja?

Zelo malo je takih, ki jih spustim res blizu. To so ljudje, ki so se izkazali, bodisi z delom, z iskrenostjo in prijateljstvom, s pozitivno energijo. Posledično, seveda, pride tudi spoštovanje z moje strani in lahko rečem, da sem za njih pripravljena priti do konca sveta ... A teh ljudi je tako zelo malo.

Družina Janković je vedno deležna pozornosti; tako prijetnih kot neprijetnih opazk. Kako vse to prenašate?

Zelo težko. Mediji ustvarijo 'svojo' zgodbo zaradi branosti, jo 'lansirajo', večina ljudi pa tako ali tako ne živi svojega življenja, ampak življenja drugih. Hudo mi je, ker objavijo veliko neresnic in obžalujem, da se določeni člani naše družine znajdejo v situaciji, ki si je ne bi nikoli želeli. Moj mož se ne bi nikoli sam izpostavljal in ko se mu zgodi krivica, se raje umakne, kot da bi odgovoril. Vse ostane med štirimi stenami in potem sem jaz tista 'spužvica', ki srka.

Kako potem reagirate na vse to?

Prijatelji me konkretno sprašujejo, kako zdržim, kako se lahko še vedno smejim. Zelo veliko meditiram, vzamem si čas, da premislim o vsem. Zbujam se zelo zgodaj, okoli šestih in vsak dan pretečem od deset do dvanajst kilometrov, še preden se moj dan sploh začne. Gre seveda za fizično, a predvsem za psihofizično kondicijo. Moje življenje je zelo naporno, lepo, a zelo naporno. Poleg dela in vseh možnih pritiskov sem še vedno žena in mama. Otroka sta na prvem mestu in ne smeta vedeti, da se kar koli grdega dogaja. Prihranim jima tudi živčnost zaradi službe. Jaz sem njuna mami in zanju moram biti močna.

Ste tudi pred zaključkom magisterija in nameravate doktorirati ... Koliko sploh spite na noč?

Največ štiri ure, a to od nekdaj. Navajena sem in psihofizična aktivnost mi tudi pri tem pomaga. Res je, zaključujem magisterij, zanimiva smer – nevromarketing, kako zlesti v možgane. Doktorirala bi pa v tujini iz politike.

Načrtujete torej politično kariero?

Res je, zelo močne politične ambicije imam, čeprav se moj Jure samo za glavo drži in me sprašuje, kaj mi je tega treba. Dejansko pa je, da bolj sem obremenjena, bolj sem pod stresom, bolje funkcioniram.

Ali bi se podali v politične vode zgolj zaradi ljubezni do politike in poklica ali ker bi si dejansko želeli določene zadeve spremeniti v Sloveniji?

Točno tako. Pripomogla bi k temu, da se določene stvari pri nas končno spremenijo, ker to, kar se dogaja v tem trenutku, je res ... strah in groza!