Poznamo najrazličnejše odnose, od srečnih parov do tistih malo manj, zato vedno znova iščemo najboljšo formulo, ki bi delovala v partnerskem odnosu. Univerzalna formula za srečno zvezo in idealna starostna razlika med moškim in žensko, ki bi delovala za popolnoma vsak par, ostaja še neznanka, pravi psihoterapevtka Diana Ploj Zec. 

V preteklosti naj bi bila večina parov podobne ali enake starosti, do česar je prišlo popolnoma spontano zaradi skupnih mejnikov in pričakovanj po koncu šolanja, diplomiranja na univerzi, vstopa na trg dela in podobno. V zadnjih letih prihaja do porasta starostnih razlik med partnerjema oz. v partnerskem odnosu. Najrazličnejše raziskave omenjajo vrsto razlag za velike starostne razlike med partnerjema, pojasnjuje psihoterapevtka. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.

Ali je velika starostna razlika med partnerjema še vedno tabu in zakaj? 

Ko gre za intimne odnose, imajo moški in ženske raje nekoga, ki je vsaj približno njihove starosti, odprti pa so tudi za tiste, ki so starejši ali mlajši od njih. Socialno neodobravanje starostnih razlik med partnerjema je še vedno prisotno, opažajo pa se tudi kulturne razlike. V nekaterih nezahodnih državah je namreč povprečna starostna razlika med partnerjema veliko višja kot v zahodnih državah.

Toda kaj pravzaprav pomenijo leta v partnerskem odnosu in ali je uspeh zveze odvisen od njih?

Pri partnerskih odnosih z veliko starostno razliko je pogosta napaka - domneva, da je starostna razlika povezana bodisi z željo po nadzoru bodisi s potrebo po varnosti. Kljub vsem ugotovitvam številnih študij obstajajo različne prednosti in slabosti starostnih razlik med partnerjema. Dejstvo je, da vas lahko pogosto privlači nekdo, ki je starejši ali mlajši od vas. Oba pa si lahko v življenju želita povsem drugačne stvari in ne moreta najti neke srednje poti, s katero bi se oba lahko strinjala. V tem primeru razmerje verjetno ne bo preživelo, vendar ne zaradi starostne razlike, temveč zaradi različnih življenjskih ciljev.

Starostna razlika med partnerjema je torej pomembna?

Starost obeh partnerjev v odnosu je pomembna, ni pa ključna. Uspeh odnosa je odvisen od tega, v kolikšni meri si partnerji delijo podobne vrednote, prepričanja in cilje, se podpirajo pri doseganju osebnih ciljev, spodbujajo zavzetost, zaupanje in intimnost ter težave rešujejo na konstruktiven in odločen način. Poleg omenjenih dejavnikov naj starost partnerjev ne bi bilo merilo za uspeh v odnosu, čeprav lahko parom to povzroča še nekaj dodatnih izzivov, a dokler so pripravljeni vlagati v odnos - zvezo, starost ne bi smela biti ovira. Torej, ko osvetlimo težave s partnerjem so te bolj na odnosnem vidiku.

Večinoma se ženske odločajo za starejše partnerje ...

Najbolj zaželeno in najpogosteje pričakovano s strani družbe, naj bi bilo dejstvo, da naj bi bil moški vsaj malo starejši od ženske. Psihologija to razlaga zelo preprosto - moški pozneje čustveno dozorijo kot ženske, kar pomeni, da naj bi ženska veliko lažje našla skupni jezik s starejšim moškim, ki naj bi bili bolj čustveno zreli. Razlike med spoloma so opazne že v obdobju pubertete, vedno pa je treba upoštevati dejstvo, da niso vse ženske enake starosti kot moški bolj zrele od njih in prav tako niso vsi moški enake starosti kot ženske - bolj nezreli. Velik vpliv imajo tudi okoliščine odraščanja vsakega posameznika. Morda je oseba že zelo zgodaj v svojem življenju doživela težke preizkušnje, zaradi katerih je morala hitro odrasti. 

Družba naj bi bila tudi bolj naklonjena odnosom med starejšimi moškimi in mlajšimi ženskami. Starejši moški naj bi si z mlajšo žensko lahko ustvaril družino, medtem ko je v obratni situaciji z velikimi starostnimi razlikami, možnost zanositve manjša. Ženske tudi hitreje čustveno dozorijo kot moški in si zato posledično tudi izbirajo starejše partnerje, ki naj bi jim domnevno nudili večjo varnost in stabilnost. Tovrstna partnerska zveza je pogosto postavljena na preizkušnjo zaradi vplivov okolja (Pogoste misli: kaj si bodo mislili moji starši, prijatelji, hčerke, sinovi in bližnji in podobno). Prihaja pa tudi lahko do težav zaradi prevelike starostne razlike in hkrati tudi generacijskih razlik. Te vplivajo na naš način življenja, naše običaje, hobije in zanimanja. Dobro je izpostaviti tudi dejstvo, da so vse razlike priložnost za rast in razvoj posameznika in tudi za vzpostavljanje temeljev trdne, uravnotežene zveze med partnerjema.

Vse več je tudi parov, kjer je partner mlajši od ženske - kaj je v ozadju teh odnosov? 

Pogosteje se tudi opazi številne spremembe v družbenem kontekstu. Dandanes vedno več in več žensk opravlja delo na višjih, bolj plačanih položajih in nimajo potrebe po odvisnosti od moških in njihovega premoženja. Vedno manj žensk daje prednost virom, ko ''iščejo'' bodočega partnerja. Zato moškim, ki so starejši in imajo več virov za družinsko varnost, ne dajejo nobenega pomena, ker lahko to varnost dosežejo tudi same. Pogosto pa je težava v tem, da se pojavi družbeno neodobravanje s strani okolice, kar včasih otežuje vzdrževanje tovrstnih partnerskih odnosov. Zato se pogosto zdi, da so za negativne izide parov pogosteje krivi zunanji pritiski, malo manj pa pritiski znotraj partnerskega odnosa. Naše življenje je prav tako sestavljeno iz različnih faz in stopenj z različnimi življenjskimi nalogami, ki jih je treba obvladati. Zato je včasih partnerjema z veliko starostno razliko težko uskladiti svoje življenjske potrebe in cilje. Lahko ima mlajša oseba v zvezi občutek, da mora partnerjeva beseda vedno obveljati pred njegovo, kar se lahko prelevi v potrebo po uporu in občutku, da je zatrta njena osebna svoboda. Ob mlajšem partnerju pa se ženske pogosto počutijo mlajše, si dovolijo živeti ''bolj svobodno'' in igrivo, kot naj se od njene starosti (''po družbenih standardih'') ne bi pričakovalo. Neglede na vse je pomembno, da od časa do časa na plan spustimo otroka v sebi, kajne?

V katerih primerih starostna razlika deluje spodbudno na odnos in kdaj je za odnos ovira? 

Evolucijsko gledano, naj bi si moški želeli mlajše ženske in ženske starejše moške, kar bi naj bilo povezano z reproduktivnimi sposobnostmi. Z drugimi besedami, naj bi imela mlajša ženska "dobre gene", ženskam pa naj bi bila pomembna varnost, preskrbljenost in občutek zaupanja. Ženske so tako bile nosilke življenja, hkrati pa so večino svojega življenja skrbele za otroke, kar je pomenilo, da so veliko časa in truda vložile v vzgojo otrok. Tako ženske pogosteje iščejo partnerje, ki jim lahko zagotovijo varnost in finančno stabilnost ter od katerih bodo imele dovolj sredstev za vzgojo otrok in družino. Ker pa je za ustvarjanje virov potreben čas, se ženske pogosteje odločajo za moške, ki so starejši, kateri bi naj že imeli dovolj sredstev za skrb za družino. Veliko raziskav omenja, da moške privlači ženska vitalnost, ker so z evolucijskega vidika takšne značilnosti povezane z večjo plodnostjo. Moški evolucijsko pripisujejo večji pomen mlajšim ženskam, da bi povečali možnosti za rojstvo potomcev in si tako zagotovili lastnega naslednika. Odnos med partnerjem z veliko starostno razliko lahko uspe, če se oba trudita, da bi se izognila lastnim destruktivnim vedenjskim vzorcem in sicer tako, da se jih zavedata, se pogovarjata o svojih čustvih in sprejemata dogovore, ki prispevajo k enakovrednemu in polnemu odnosu.

Formula za uspešen odnos ... 

Več ko imata skupnega in bolj ko si prizadevata za obstoj zveze, več možnosti imata, da bo njuna zveza obstala. Dejstvo pa je, vsak posameznik skuša v partnerski zvezi zadovoljiti lastne potrebe, ki niso bile zadovoljene v njegovi primarni družini. V partnerskem odnosu tako pričnemo na partnerja prenašati svoje potrebe in ponavljati lastne vzorce vedenja, ki smo jih pridobili skozi odraščanje v svoji primarni družini. V primeru velike starostne razlike med partnerjema partnerja morda drug pri drugem ''hranita''/zapolnjujeta nek notranji manko, vendar je to zapolnjevanje bolj kot s starostjo povezano s tem, da se posameznika privlačita zato, ker sta na podobnem ali enakem čustvenem nivoju. Ko torej prideta skupaj dve osebi, ki sta zelo različni, je tu velika priložnost, da se en od drugega veliko naučita, uravnotežita svoje moči in se srečata na sredini njune poti.

Najpomembneje pa je, da ne pozabimo nase ter na svoje lastne občutke in potrebe, ki jih začutimo na tej naši trnjevo-sladki poti življenja.