Zadnje leto je zaradi pandemije zelo drugačno in predvsem takšno, kot si ga nihče med nami ne želi. Življenje se je iz ’resničnosti’ nenadoma preselilo na splet in temu primerno so se prilagodile tudi naše obveznosti, nekatere navade in razvade pa so se še bolj okrepile. Ker moramo več časa preživeti doma, so se vsa naša druženja preselila v virtualni svet, zato ni nič nenavadnega, da preživimo še več časa na telefonih, tablicah in računalnikih. Že res, da živimo v dobi družbenih medijev, ki so nam na neki način precej olajšali življenje, a pri tem ni mogoče zanikati, da so prinesli tudi svojevrstno zasvojenost. Velikokrat povsem nesmiselno in brezciljno drsenje po ekranu lahko resno vpliva na našo učinkovitost, splošno počutje in dolgoročno tudi na življenjski slog.
Kako vedeti, da preživljamo preveč časa na družbenih omrežjih?
Telefon je prva in zadnja stvar, ki jo vidite v dnevu
Čeprav se v današnjem času zdi skoraj nekaj samoumevnega, da smo nenehno v stiku s telefonom, pa to dejstvo ni tako nedolžno. Tudi vi spadate med tiste, ki primejo telefon v roke, takoj ko zjutraj odprejo oči, in ki se s telefonom družijo tudi zvečer, preden zaspijo? V tem primeru je vredno pogledati, koliko časa na dan dejansko porabite za uporabo telefona. Pomembno je tudi razmisliti, katere so aplikacije, na katerih preživite preveč časa, in kaj je tisto, kar vam nudijo. Sodobni pametni telefoni imajo funkcije, ki prikazujejo porabljen čas, poleg tega pa omogočajo tudi omejitev uporabe določenih aplikacij. Če se vam zdi, da postajate žrtev telefona in vsega, kar je na njem, ni odveč poskusiti s časovno samoomejitvijo. Na začetku se morda zdi skoraj nemogoče, sčasoma pa postaja vedno lažje – seveda pa je pri tem najpomembnejša motivacija. Ko uspemo prestrukturirati nezdrave navade, ugotovimo, koliko časa lahko namenimo bolj koristnim stvarem.
Telefon uporabljate za odlašanje
10-minutni odmor od dela, ki v tem času temelji predvsem na različnih spletnih platformah, pomaga povečati produktivnost in ustvarjalnost. Težava pa nastane, ko odmor ne pomeni hitrega premora s kuhanjem kave ali nekaj trenutkov v tišini na domačem balkonu ali vrtu, pač pa obsesivno preverjanje družbenih omrežij in novic. Takšen odmor se po navadi z 10 minut zlahka spremeni v eno uro, saj virtualna resničnost nudi toliko stvari, da povsem izgubimo občutek za čas. V tem primeru je bolje, da telefon zavestno umaknemo zunaj vidnega polja. To pa še zlasti velja v primerih, če kljub delu za računalnikom vsakih nekaj minut povsem nezavedno posegamo po telefonu, čeprav brez pravega cilja.
Telefon preverite takoj, ko dobite zvok sporočila
Pri tem ne gre za zvok, ki ga prejmemo ob telefonskem klicu, ampak tisti zvok, ki naznanja novo sporočilo ali aktivnost na družbenih omrežjih. Vsi verjetno že vemo, da imajo tovrstni opomniki dopaminski učinek na naše možgane. Dopamin je hormon sreče, ki vzbuja ugodje in dobro počutje ter nam daje občutek nagrajevanja. Dejstvo pa je, da je dopamin tudi glavni element večine odvisniških vedenj. Ko se enkrat vanj ujamemo, se cikel nadaljuje, mi pa postajamo vse bolj obsesivno naravnani na preverjanje telefona, sploh ko nas ta opozori na novo aktivnost. Periodično preverjanje sporočil, novic in drugih vsebin je prav tako spodbujanje odvisnosti. Ker se sami najbolje poznate, tudi najbolj čutite, kdaj ima telefon večji nadzor nad vami, kot jo imate sami.
Spirala odvisnosti
Skrb vzbujajoče postane takrat, ko se ob nezmožnosti spremljanja virtualnih vsebin začnemo počutiti slabo. To pomeni, da so potrebe postale premočne. Nemir, živčnost in tesnobna občutja so lahko jasen znak, da je treba prestrukturirati nezdrave navade, ki nas vlečejo vse bolj navzdol. V takšnih primerih je treba sistematično omejiti uporabo telefona in računalnika oz. ga omejiti le na delovne obveznosti. To pomeni, da si dostop do nekaterih vsebin omejimo na določeno število ur, pozneje pa si čas izpolnimo z drugimi aktivnostmi, kot so branje knjig, pogovori z bližnjimi, veliko gibanja na svežem zraku (brez telefona, seveda), učenje novih spretnosti … Pri tem pa velja tudi razmisliti, zakaj nam telefon kroji naš čas, kako zadovoljni smo s svojim ’resničnim’ življenjem in ali niso morda pod površjem skrite druge težave? V številnih primerih je namreč pretirana uporaba digitalnih naprav le beg iz resničnega sveta in pravzaprav le simptom nečesa globljega.
Viri: PsychologyToday / AddictionCenter
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV