Naše želje so lahko ambivalentne, kar pomeni, da si ne želimo vsega, kar odnosi prinašajo s seboj, torej nismo pripravljeni plačati polne cene ljubezni, ki od nas zahteva trud, delo, kompromise in odpovedovanje. Odpovedati se svobodi, biti suženj ljubezni, občutiti lastno ranljivost in podobno so lahko samo nekateri pomisleki, zaradi katerih mnogi raje ostajajo v nedefiniranih odnosih ali celo sami. Ampak le do trenutka, ko v njihovo življenje vstopi nekdo, zaradi katerega so se pripravljeni odpovedovati vsemu, kar jim omogoča ednina, ne ker morajo, ampak ker želijo. Torej če poenostavimo, to ne pomeni, da v ljubezni delimo samo odejo, hrano, skrb drug za drugega, ampak tudi prostovoljno tvegamo, da se bomo na partnerja navezali in s tem postali ranljivi za bolečino, ki ni več odvisna samo od nas. Za ljubezen potrebujemo pogum, ki ga vzbudi le dovolj velika želja. 

Katera želja bo zmagala?

Vzpostavljanje odnosa, kjer se šele spoznavamo, se sprašujemo, ali bo prevladala ljubezen ali prijateljstvo, bomo ostali na skupni poti ali se razšli in podobno, je tudi obdobje, ko zbiramo pogum, da bi se zavezali drug drugemu. Zakaj ne bi uživali v ljubezni, dokler traja, saj si je ne moremo lastiti, vzeti garancije ali je udomačiti. Čudovita je že sama po sebi, ko si jo upamo doživljati povsem svobodno, ne da bi jo morali zapreti v  domačo kletko, ki naj bi nas obvarovala, ampak ravno ta kletka nam lahko vzame željo po tem, da bi ostali skupaj. Ljubezni ne moremo izsiliti, ali se zgodi ali pa ne, kakor koli obrnemo, zanjo potrebujemo predvsem željo obeh. Zakaj bi si želeli nekoga, ki si ne želi vas? To ni ljubezen, je samo neresnična iluzija. 

Čustvena navezanost okrepi željo 

S čustveno navezanostjo, ki se vzpostavi v odnosu po določenem času, se naši pomisleki včasih iz teorije preselijo v prakso. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da partner, za katerega še nekaj časa nazaj nismo vedeli, da obstaja in smo živeli povsem normalno brez njega, postane v neki točki za nas izjemno pomemben in nočemo več živeti brez njega, nekateri celo mislijo, da brez njega ne bodo preživeli. In za to so pripravljeni narediti vse, tudi odpovedati se lastnim željam ali iti v boj, da bi si ga podredili oziroma ga udomačili.

Na splošno velja, da je udomačitev proces, pri katerem na primer živalska ali rastlinska vrsta postane navajena na našo oskrbo in nadzor, kar pomeni, da sama ni več sposobna preživeti. Avtor knjige Mali princ, Antoine de Saint-Exupéry, je med drugim zapisal: Lisica je rekla malemu princu: "Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu."

Pri ljubezni ne gre za to, da ga potrebujete ali da mora on potrebovati vas, skupaj si želita biti, ker vama je tako še lepše.  Če se vrnemo spet k živalskemu svetu, divjega konja lahko udomačimo, ampak zakaj bi udomačili tudi partnerja, ne da bi si sam to želel? Če ga želimo spreminjati, si v resnici nismo želeli njega, ampak nekoga, kar bi lahko postal. Ne skušajte ga zapreti v vajino ljubezen z obvladovanjem in nadzorom, saj je dovolj, da le negujte vajino skupno željo. 

Iskrena želja biti z nekom

Navadno želimo odnos definirati, da bi se s tem obvezali oziroma obvezali partnerja, da smo "uradno" skupaj, saj nam to predstavlja varnost in gotovost. Vprašajte se, ali je obveza iskrena potrditev, da si želimo biti skupaj? Samo obveza ne bo nadomestila pristne želje, ampak jo lahko samo zamaskira v obvezo.

Ljubezen je vedno prostovoljna, temelji na želji obeh, brez prisile, brez pogojev, taka, kot je. Še vedno pa je pomembno, da smo pri željah iskreni. Če gremo v odnos samo za to, ker si to želi nekdo drug, ali podredimo svoje želje izključno njemu, da bi ga obdržali, se ta odnos na dolgi rok ne bo obnesel ali pa bomo v njem nesrečni.

Dokler je želja, je tudi ljubezen 

Pogosto se nam z definicijo odnosa mudi, sočasno pa se z njo lahko izgubi čar dveh, ki sta skupaj, le za to, ker si želita biti skupaj, in med njiju se vrine morava biti skupaj. In v trenutku, ko med njiju pride beseda morati, se pogosto spremeni tudi njuna ljubezen. Smisel ljubezni ni morati, ampak želeti. Navadno si želimo več, več od sedanjosti, več od odnosa, partnerja in prihodnosti, zato nam definicije le pomagajo na tej poti, da vemo, ali je sploh smiselno, da se nanjo odpravimo. Ampak definicija odnosa ne bo pomagala, če je odnos že v osnovi slab, kar pomeni, da potrebujemo več kot samo oznako, kdo smo, če želimo ostati v ljubezenskem odnosu. Z opredelitvijo odnosa želimo samo vedeti, kakšna bo naša prihodnost s človekom, ki smo si ga izbrali, toda prihodnosti ne more nihče napovedati. Poznamo najrazličnejše odnose, ki so definirani, tudi zakonsko, ampak le na papirju, saj morati ni ljubezen. Ljubezen je želeti. Ljubezen je, ko si to želita oba.