22-letna Afganistanka Najiba se je znašla sredi ljubezenskega trikotnika. Poročena je bila s pripadnikom ortodoksne talibanske vojaške enote, nato pa se je zapletla v razmerje s talibanskim poveljnikom. Moška se nista mogla dogovoriti, kateremu od njiju bi ženska pripadla, zato sta jo, da bi rešila svojo čast in življenje, obtožila prešuštva, je za CNN povedal Abdul Basir Salangi, guverner province Parvan, kjer naj bi se zgodil incident.

Grozljivi video obkrožil svet

Posnetek okrutne eksekucije, ki so ga objavili mediji, je močno razburil svetovno javnost. Čeprav na posnetku ni datuma, kdaj naj bi bilo kaznovanje izvedeno, domnevajo, da se je dogodek zgodil konec junija. Video, ki naj bi bil posnet v vasici Quimchok, prikazuje, kako ženska, ki so jo identificirali kot 22-letno Najibo, sedi ogrnjena v sivo pregrinjalo, nato se ji neznan moški s puško v roki približa in jo devetkrat ustreli v glavo in hrbet. Medtem ko se eksekutor približuje ženski, drugi moški pove: "Alah nas opozarja, naj ne prešuštvujemo, saj je to greh. Volja Alaha je, da jo usmrtimo!" Dogodek je spremljala skupina moških, ki je ob prizoru glasno vzklikala "Bog je velik!" Parvanskim oblastem naj bi jo izročil eden izmed vaščanov, je povedala tamkajšnja tiskovna predstavnica Roshna Khalid, ki je še pojasnila: "V eni uri so se odločili, da je kriva, in jo obsodili na smrt. Usmrtili so jo v njeni vasi." Kot poročajo nekateri mediji, naj bi bila pozneje usmrčena tudi oba talibanska pripadnika vojske, ki sta dekle obtožila prešuštva.

Oblasti obsodile usmrtitev

Marca letos so v poročilu vlade afganistanskega predsednika Hamida Karzai zapisali,da je "moški temelj narave, ženska pa mu je podrejena". Poleg tega so še zapisali, da moški žensko lahko nadleguje in jo pretepa, če zato obstaja razlog, ki je v skladu z islamsko vero. Kljub vsemu so tokratni dogodek in videoposnetek afganistanske oblasti s predsednikom Hamidom Karzaiem na čelu označile za "neislamskega in nehumanega", afganistanske varnostne sile pa naj bi že sprožile preiskavo in lov na odgovorne. Tudi afganistanska komisija za človekove pravice je izrazila ogorčenje nad okrutnim dejanjem in poudarila, da je kakršno koli obsojanje brez predhodnega sodnega procesa nedopustno. Pomoč pri iskanju odgovornih je ponudil tudi general John Allen, poveljnik sil Nata v Afganistanu. Vlada v Kabulu je talibanske predstavnike pozvala, naj prevzame odgovornost za usmrtitev dekleta, a tega niso storili.

Na ulicah borke za pravice žensk

Ulice Kabula so zavzele tudi afganistanske ženske, aktivistke, ki se borijo za pravice žensk, ki so izrazile strogo nasprotovanje tovrstnim usmrtitvam. Med protestnicami je bila Sahar Grul, ki jo je zlorabljala družina njenega moža. Lani jo je namreč policija našla na stranišču, kjer naj bi bila zaprta dolgih 6 mesecev. Moževa družina jo je pretepala, jo opekla in ji pulila nohte, dekletu pa je bilo tedaj le 15 let. Protestu se je med drugim pridružila tudi poslanka Šinkaj Karokail, ki je za medije povedala: "Usmrtitev ženske je bila zločin. Vlada mora storiti vse, da krivce privede pred sodišče." Britanski zunanji minister Willam Hague je dejal, da incident, ki se je pripetil konec junija, opozarja, da ženske v Afganistanu potrebujejo boljšo zaščito, podobne misli pa je na mednarodni donatorski konferenci v Tokiu javno izrazila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Ženske so v Afganistanu namreč še vedno obravnavane kot manjvredne.

'Za čast' letno umre 20.000 žensk

Da se ohrani čast družine, predvsem na Srednjem vzhodu in v severozahodni Aziji, številne ženske obglavijo, zažgejo do smrti, jih kamenjajo, zabodejo, ustrelijo, usmrtijo z električnim šokom, jih žive zakopljejo ali zadavijo, nekatere pa družina spodbuja celo, naj napravijo samomor in s tem poplačajo za sramoto, ki so jo povzročile družini. Po ocenah OZN naj bi bilo takih žrtev okoli 5000 letno, humanitarne organizacije, ki delujejo na prej omenjenih območjih, pa trdijo, da je takih žrtev kar štirikrat več, torej okoli 20.000. Večinoma naj bi šlo za muslimanske prakse, ki pa hkrati niso neznane niti krščanskim in hindujskim skupnostim, je pred časom ugotovil novinar britanskega časopisa The Independent, ki je deset mesecev raziskoval podrobnosti grozljive tradicije na območju Jordanije, Pakistana, Egipta in Gaze. Še posebej toge naj bi bile po besedah strokovnjaka za islam in arabski svet, novinarja Meliseja Ruthvena, patriarhalne strukture med afganistanskimi Paštuni, saj naj bi bilo paštunsko običajno pravo v določenih primerih še krutejše od islamske pravne prakse. Čeprav se je v začetku 20. stoletja položaj žensk ob prihodu kralja Amanula v Afganistanu nekoliko izboljšal, po letu 1996, ko so oblast prevzeli talibani, pa se je njihov položaj znova poslabšal. Ženske so morale znova nositi burko, niso smele delati in se izobraževati. Hišo so lahko zapustile le v spremstvu moškega, za vsak prekršek, ki so ga storile, pa so bile kaznovane na grozljiv način. Režim je leta 2001 po ameriški invaziji na Afganistan padel, talibani pa imajo v državi še vedno velik vpliv. Čeprav naj bi ženske po letu 2001 uradno dobile nekaj pravic, so mnoge še vedno žrtve zlorabe, saj se številni Afganistanci še vedno sklicujejo na šeriatsko pravo, ki za med drugim za kazni določa kamenjanje in usmrtitev. V zadnjih treh mesecih naj bi zabeležili okoli 60 krutih umorov žensk, je povedal Musa Mahmudi, vodja afganistanske neodvisne komisije za človekove pravice. Žrtve umorov naj bi bile tudi tiste ženske, ki svojih partnerjev niso prostovoljno prevarale, temveč so bile žrtve posilstva.