delavke
Spoznajte junake Hiše ljubezni!
Na VOYO v četrtek, 10. oktobra, prihaja nova slovenska originalna VOYO serija Hiša ljubezni, ki prikazuje življenje v prvem legalnem slovenskem bordelu. V njej bomo spoznali zabavne junake, ki se podajo na poklicno pot, ki je njihovi starši verjetno ne bi odobravali, na njej pa se soočijo s kopico zanimivih gostov in osebnih preprek.
Ko so se pojavile težave, ji je na pomoč priskočila znana igralka
Ameriška igralka Jodie Foster se je v filmsko zgodovino zapisala po mnogih uspešnih vlogah. Prav tako pa jo poznamo kot gorečo aktivistko, ki se bori za spremembe v filmski industriji. Nedavno je igralka Natalie Portman razkrila, kako ji je prav Fosterjeva nudila podporo v boju proti nepravičnosti v filmski industriji.
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Nasilje, ki ga doživljajo ženske v Sloveniji
Klofutanje, brcanje, žganje kože. Udarci, metanje predmetov. Zvijanje rok, polivanje s tekočino, prisilno striženje las. Zaklepanje v stanovanje ali v sobo. Odrekanje hrane ali siljenje z njo. Nevarna vožnja z avtom, ko skuša nasilnež prestrašiti žrtev. Napadi z orožjem ... Nasilje, ki ga doživljajo ženske. Tudi v Sloveniji.
Trgovina z ljudmi – prostitucija, prisilno delo in zlorabe brez meja
Ima Matul je pri sedemnajstih letih zapustila rodno Indonezijo in se odpravila 'ameriškim sanjam' naproti. A namesto poštenega dela jo je na ameriških tleh čakalo razočaranje. Postala je žrtev trgovine z ljudmi. Njeni delodajalci so jo prisilili, da je v predelovalnici hrane v težkih pogojih delala osemnajst ali več ur na dan, plačila za svoje delo pa ni nikoli prejela. Na srečo ji je uspelo pobegniti iz krempljev nehumanih delodajalcev.
Zlorabe, prisilno delo in neizvedljive norme
Ženski zapor IK-14 v avtonomni ruski republiki Mordoviji naj bi bil po poročanju nekdanjih zapornic eden najbolj zastrašujočih zavodov za prestajanje zaporne kazni na svetu. Ko ženske izvedo, da bodo morale na prestajanje kazni v to ustanovo, uporabijo tudi najbolj drastičnih metode, kot sta samopoškodovanje in rezanje okončin, da bi se rešile pred domnevnim peklom. O nevzdržnih razmerah v zaporu IK-14 se je začelo govoriti potem, ko je nekaj mesecev tam preživela članica feministične punk-rock skupine Pussy Riot Nadežda Tolokonikova, ki je o svoji izkušnji napisala javno pismo.
To je mogoče tudi v poslovnem svetu
Hiter tempo življenja, stresno delo in nepravilna prehrana lahko zelo negativno vplivajo na naše zdravje in videz, ki je tudi v poslovnem svetu še kako pomemben. Ženske smo si resda izborile svoje mesto v pretežno moški sferi, a ob tem smo še vedno tudi matere, žene in gospodinje. Zato ni čudno, da nam velikokrat enostavno zmanjka časa za redno in zdravo prehranjevanje. Pa je to res ali gre za še eno v nizu laži, s katerimi upravičujemo kopičenje kilogramov?
Pred 110 leti je umrl Paul Gauguin
Pred 110 leti je na današnji dan umrl francoski slikar Paul Gauguin, eden pomembnejših predstavnikov postimpresionizma in simbolizma. Slikar samouk, ki je kariero začel kot mornar in kasneje borzni mešetar, je v slikarstvu iskal pristnost in prvinskost, kar je razvidno v njegovi tematiki - kmečki motivi iz Bretanije in pejsaži s tihomorskih otokov.
Ob 1. maju – Slovenke slabše plačane od moških in težje napredujejo
Praznik dela je dela prost dan, čeprav zadnja leta vse manj Slovencev in Slovenk ta praznik čisto zares praznuje, saj stopnja brezposelnosti narašča, nezadovoljstva je vse več, boj za socialne pravice delavcev vse bolj zaostren. Tokrat bomo preverili, kako je s položajem Slovenk na trgu dela, kako je z njihovimi plačami in drugimi pravicami.
Ima Matul: Sem žrtev sodobnega suženjstva
Ima Matul je pri sedemnajstih letih zapustila rodno Indonezijo in se odpravila 'ameriškim sanjam' naproti. A namesto poštenega dela jo je na ameriških tleh čakalo razočaranje. Postala je žrtev trgovine z ljudmi. Njeni delodajalci so jo prisilili, da je v predelovalnici hrane v težkih pogojih delala po osemnajst ur na dan, plačila za svoje delo pa ni nikoli prejela. Na srečo ji je uspelo pobegniti iz krempljev nehumanih delodajalcev. Danes si v okviru združenja, ki se zavzema za odpravo suženjstva in trgovine z ljudmi, prizadeva pomagati žrtvam sodobnih oblik suženjstva, velike napore pa vlaga tudi v ponovni sprejem zakona o zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, s pomočjo katerega želi ameriške delavke in delavce obvarovati pred izkoriščanjem s strani delodajalcev.
Je Indijke k vstaji spodbudila sodobna tehnologija?
V javnosti že nekaj tednov odmeva primer 23-letne Indijke Džjoti Singh Pandej, ki naj bi jo na začetku decembra na javnem avtobusu v New Delhiju brutalno posililo šest moških. Hudo pretepeno dekle so prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so izvedli nujne posege, čez nekaj dni pa so jo z letalom prepeljali v bolnišnico v Singapurju. Kljub prizadevanju zdravnikov je trinajst dni pozneje podlegla poškodbam. 29. decembra naj bi osem moških posililo in do smrti preteplo 45-letnico, le nekaj dni zatem pa je obupana družina prijavila izginotje 21-letne delavke, katere truplo so potem našli v zakotni ulici. Po poročanju lokalnih medijev naj bi bila skupinsko posiljena in pretepena do smrti. Te tragedije so Indijke ter Indijce pognale na ulice. Oblastem očitajo prepočasno ukrepanje in zatiskanje oči pred vse pogostejšim nasiljem nad ženskami. Svetovna javnost pa se ob tem sprašuje, zakaj so se oglasili šele zdaj. Zakaj je moralo ugasniti toliko življenj, da se je končno zgodila ulica?
Hišne pomočnice imajo težko življenje
Danes 38-letna Mehičanka, ki jo bomo poimenovali Anna, je pred šestimi leti iz majhne vasice v bližini mehiško-ameriške meje ilegalno prebežala v sosednje Združene države. Tako kot mnogi pred njo je tudi ona verjela v ameriške sanje. Njen cilj: New York. Takoj, ko se ji je uspelo pretihotapiti v večmilijonsko velemesto, se je lotila iskanja službe. Zaposlila se je kot gospodinjska pomočnica pri bogati družini in se iz sobice, ki je merila le nekaj kvadratnih metrov, preselila k njim v luksuzno stanovanje v samem središču mesta. A njeno življenje je bilo vse prej kot pravljica. Za zelo skromno plačilo je morala ustreči vsaki muhi razvajenih bogatašev. Poročilo, ki ga je pred tedni objavil ameriški statistični urad, razkriva, da Annina zgodba še zdaleč ni osamljen primer.
Ko živiš v stalnem strahu za svoje življenje
Delo v zdravstvu je zelo zahtevno in napori medicinskih sester so pogosto močno podcenjeni. A napram dogajanju onkraj Atlantika je dogajanje pri nas vse prej kot zaskrbljujoče. V obmejnem mehiškem mestecu Ciudad Juarez zdravniško osebje namreč vsak dan trepeta za svoje življenje. V želji po pomoči ranjenim in obolelim so se znašli sredi srdite vojne med karteli, ki vladajo svetu drog. Največje tarče so prav medicinske sestre, ki jih zaradi naziva vidijo kot premožne prebivalke in so zaradi tega izpostavljene ugrabitvam.
Ob 1.maju - žensko delo je še vedno manj cenjeno
Mednarodni praznik delavstva vsako leto 1. maja praznujejo v večini držav po svetu, z njim pa so močno povezani številni simboli, kot so rdeče zastave, kresovi, delavski shodi, v številnih državah, kjer delavke in delavci nimajo zagotovljenih najosnovnejših pravic, pa tudi protesti. V Sloveniji na predvečer praznika ob mraku po številnih krajih zagorijo kresovi, a večina ne ve, da jih prižigamo v spomin na krvave spopade med protestom delavcev v Chicagu. V sodobni mednarodni skupnosti so se v zadnjih stotih letih na trg dela množično vključile tudi ženske, ki pa jim kljub mednarodnopravnemu varstvu (še) ni uspelo uveljaviti svojih pravic na področju dela. Tako so še vedno velikokrat podvržene neenakopravnosti na delovnem mestu, mobingu in strahu pred zanositvijo.
Kate nevede podprla izkoriščanje šivilj v Romuniji
Opevana bež obleka, v kateri je vojvodinja Catherine med nedavnim sprejemom zakonskega para Obama zasenčila prvo damo Amerike Michelle Obama, v londonskih butikih stane skoraj 200 evrov, britanski časopis Daily Mail pa je šel po poti nastanka elegantnega modnega kosa in odkril, da jih za manj kot dva evra na uro pridno šivajo šivilje v Romuniji.
Znani Slovenci: Depresija naj ne bo več tabu
100 tisoč Slovencev je ta trenutek depresivnih, od tega jih bo samo 50 tisoč odšlo k zdravniku zaradi težav, ki pogosto ne bodo očitno duševne narave. Slovenija se po odstotku ljudi, ki trpijo za depresijo, ne razlikuje bistveno od ostalih razvitih držav. Kljub temu večina ljudi zaradi strahu pred ožigosanjem še danes težko prizna, da trpijo za to kugo 21. stoletja. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da o svojih izkušnjah z depresijo na glas govorijo znani ljudje, ki na ta način podirajo tabuje. Nace Junkar, Desa Muck in Vlado Pilja so tri slovenske javne osebnosti, ki jih ni bilo sram priznati, da se je depresija dotaknila tudi njihovih življenj.
Dekleta, ki plačujejo stanovanje v 'naturalijah'
Denarja vedno primanjkuje, zato ponekod postaja seks vse bolj razširjeno plačilno sredstvo. V Parizu nekatere mlade ženske v 'naturalijah' plačujejo najem stanovanja.
Recesija v bordelu
"Pri nas lahko jeste, pijete in seksate po mili volji!" Za to izjavo menedžerja nekega bordela v Berlinu se skriva dokaz, da so se tudi ponudniki spolnih uslug morali prilagoditi recesiji.
Privilegij kraljic
Med čebeljimi izdelki je poleg medu, voska, cvetnega prahu, propolisa in strupov najmanj znan matični mleček. V uporabi je že od nekdaj: zaradi izredno bogate hranilne sestave je bil čislan v starodavnem Egiptu, v kitajski medicini pa so poudarjali njegov učinek pri zaviranju staranja organizma.
Se ob računalniku hitreje staramo?
Opozorilo prihaja iz Rima, kjer so preučevali 300 žensk, ki večino dneva presedijo pred računalnikom. Strokovnjaki ugotavljajo, da smo lahko žtrve predčasnega staranja.