Najbolj razširjeno postenje traja od 24 do 72 ur, ko pijemo samo vodo, nesladkan čaj in črno kavo, in ga izvajamo bodisi enkrat tedensko bodisi enkrat mesečno. Za nepopoln oziroma omejitveni post se številni odločijo po pustu in vztrajajo vse do velike noči, ko se za 40 dni odrečejo največji "pregrehi", pa naj bodo to sladkarije, slani prigrizki, ogljikovi hidrati ali alkohol. Med vse bolj poznanimi je še prekinitveni post, ko denimo osem ur dnevno jemo kot običajno in se preostalih 16 postimo.

Postenje sega daleč v zgodovino človeštva. Ljudje se postijo že več stoletij, predvsem zaradi blagodejnih učinkov na zdravje, ki so danes tudi znanstveno dokazani, in post po besedah certificirane prehranske svetovalke Vlatke Bartolić Iori na splošno prispeva k trdnejšemu zdravju in izboljšanju celotnega počutja. Med drugim s postom pripomoremo k bolj zdravemu črevesju, boljšemu uravnavanju sladkorja in holesterola v krvi, umirjanju krvnega pritiska in močnejšemu imunskemu sistemu, obenem pa si lahko obetamo tudi izgubo telesne teže in maščobe.

Post vpliva tudi na hormone. "Ob postenju samo za en dan na teden se uravnajo ravni hormonov, ki narekujejo apetit: leptin nam sporoči, kdaj smo siti, grelin pa, kdaj smo lačni," je poudarila. Ravni leptina so pri prekomerno težkih običajno višje, zato praviloma pojedo preveč, čeprav nimajo tega občutka. Postenje pripomore tudi k boljši koncentraciji in razmišljanju, s postom si krepimo imunski sistem in podaljšujemo življenje. "Stari, mrtvi toksini, ki se predolgo nalagajo, nam zastrupljajo telo ter vplivajo na vsakodnevne procese in funkcije. Pospešijo staranje in oksidacijo, kar lahko privede do bolezni, povezanih s starostjo, vključno z demenco. 12-urni ali daljši post pa lahko sproži razgradni proces, imenovan avtofagija, ko se telo regenerira in se obnavljajo celice. Gre za nekakšno čiščenje telesa na celični ravni," je opisala.

S postenjem se tudi zmanjša tveganje za vnetja. "Kronično vnetje je bilo zdaj povezano z veliko večino kroničnih bolezni, kot sta denimo artritis in osteoporoza. Vnetje je posledica sproščanja celic, imenovanih monociti, ki nastajajo zaradi slabih prehranskih navad," je opozorila. Post pa bi morali nenazadnje razumeti tudi kot omejitev kalorij. "Zredimo se, ker dnevno pojemo več, kot potrebujemo in porabimo. Če pa en dan v tednu drastično zmanjšamo vnos kalorij, ustvarimo kalorijski deficit, kar lahko privede do izgube odvečne maščobe. Naše telo vselej potrebuje energijo za delovanje, vendar v postnem obdobju kot primarni vir goriva črpa nakopičeno maščobo. Padec ravni inzulina, ki ga doživite med postom, lahko poveča izgubo maščobe," je razložila.

Različni posti imajo različne učinke

S postom vsaj en dan v tednu se lahko razstrupimo, celicam pomagamo "zadihati" in telesu omogočimo obnovo, je poudarila, pri čemer pa svetuje tudi pametno izbiro postnega dneva. "Post enkrat tedensko za hujšanje zveni v teoriji preprosto, vendar je lahko velik izziv, če vaš postni dan pade na vikend, praznovanje ali piknik," je opozorila.

Poleg enodnevnega posta priporoča tudi prekinitveni post, saj je "preprost, varen in trajnosten", najpogostejša pa je oblika, ko osem ur dnevno jemo, 16 ur pa se postimo. "Lahko pa izbirate časovni okvir, ki vam najbolj ustreza, tudi glede na vaš urnik. Morda začnite počasi in skušajte najprej brez hrane zdržati 13 ur, nato pa podaljšujte obdobje postenja, da se telo počasi navadi," svetuje. A hkrati opominja, da je treba vmes seveda paziti na prehrano – treba je jesti raznoliko, uravnoteženo in zdravo hrano ter zaužiti dovolj tekočine, najbolje vode, lahko tudi nesladkani čaj in kavo. Rezultat prekinitvenega posta je nato pospešeno hujšanje, tudi zaradi manjšega vnosa kalorij in izboljšanja presnove, tako prehranjevanje pa pripomore tudi k bolj zdravi ravni sladkorja v krvi.

Po pustu se nekateri odločijo tudi za 40-dnevni post in se odpovedo ogljikovim hidratom, sladkorju ali alkoholu ali pa morda kar vsemu naštetemu. Po mnenju certificirane prehranske svetovalke ima lahko tudi tovrstno postenje velike pozitivne učinke, a obenem opozarja, da vanj ne smemo "skočiti" prehitro in brezglavo. "Preveč omejitev naenkrat lahko predstavlja šok za telo in rezultat so negativne posledice, kot so na primer huda utrujenost, zaprtje, nižja telesna temperatura in omotičnost," je nanizala.

'Bolj smo zdravi, če so hladilniki bolj prazni'

Vlatka Bartolić Iori zaradi pozitivnih učinkov vsem zdravim zelo priporoča postenje. "Iz izkušenj vem, da smo bolj zdravi, če so hladilniki bolj prazni. V modernem svetu je namreč hrana vseskozi na dosegu roke. Stalno smo v skušnjavi in posledično pojemo preveč nezdrave hrane, sladkorja, ogljikovih hidratov, soli, preveč kalorij na splošno. Vse več je sladkornih bolezni, povišanega holesterola, vnetnih bolezni, raka, debelosti ... Stalno smo utrujeni, pojavljajo se vnetja, imamo šibak imunski sistem, več je zdravstvenih težav. S postom vsaj en dan v tednu pa se lahko razstrupimo, celicam pomagamo zadihati in telesu omogočimo obnovo," je poudarila.

Post brez slabega sladkorja je izvrsten in Vlatka Bartolić Iori v zameno bolj priporoča zdrav sladkor, ki ga najdemo v sadju in določeni zelenjavi. Tudi s postom brez alkoholnih pijač bomo naredile veliko dobrega za naše zdravje, saj alkohol slabo vpliva na vsrkavanje hranilnih snovi, upočasni presnovo, zastruplja jetra, negativno vpliva na delovanje možganov, bremeni celice in celoten imunski sistem. Za 40-dnevni omejitveni post pa certificirana prehranska svetovalka svetuje kombinacijo enega večjega ali dveh manjših odrekanj, na primer odpovejte se večerji ali pa alkoholu in sladkarijam, lahko pa se odločite denimo samo dvakrat tedensko jesti meso.

Začnite počasi in poslušajte svoje telo

Vlatka Bartolić Iori torej svetuje počasen začetek, da ne boste prehitro odnehali in da ne bo prevelikega šoka za telo. Najprej preverite način življenja, obveznosti, urnike in jih prilagodite po zmožnostih. Pred enodnevnim postom z vodo in čajem predlaga nižji kalorični vnos že dva dni pred začetkom. "Ob prekinitvenem postu premaknite zajtrk za dve uri – na primer, če ste prej zajtrkovali ob 8. uri, naj bo zdaj prvi obrok v dnevu ob 10. uri. Tako se boste postili 15 ur, če boste imeli zadnji obrok ob denimo 19. uri," je poudarila. A najboljši učinek tovrstnega posta je cikel 8-16 in ura obrokov je odvisna od posameznika in njegovega življenjskega sloga, je razložila.

Med postom obenem svetuje veliko tekočine, najbolje vode, lahko tudi nesladkan čaj in črno kavo. Hkrati poskrbite za kakovosten spanec in redno telovadite, saj se spočite lažje soočamo z vsemi izzivi, ob telovadbi pa se sproščajo hormoni sreče in veselja. V vsakem primeru prisluhnite svojemu telesu in izberite način prehrane, ki bo dober in zdrav za vas.