Pandemija je terjala svoj davek – ne le z okužbami, ampak tudi z zaprtjem številnih podjetij in povzročanjem težav z duševnim zdravjem. Naš življenjski stil se je v letošnjem letu močno spremenil. Prosti čas preživljamo doma, srečujemo in družimo se drugače, tudi telovadimo vedno več doma. Spremenile pa so se tudi naše prehranjevalne navade: poleg tega da se je povečalo naročanje hrane na dom, tudi vedno več kuhamo sami. In veliko več jemo. Obstaja kar nekaj razlogov, zakaj se med samoizolacijo poveča uživanje hrane.

Hrana kot zabava

Najpreprostejši in obenem tudi najpogostejši razlog, zakaj večina v času izolacije poje veliko več, je dejstvo, da je hrana odlična zabava. Ljudje zelo radi preživljamo čas v kuhinji in eksperimentiramo, in ker imamo sedaj za to veliko več časa, je kuhanja in peke dobrot veliko več. Drugi razlog pa so ostale domače aktivnosti. Če smo se prej s prijatelji dobili v lokalu na pijači, se sedaj družimo virtualno, na domačem kavču. Doma preživljamo tudi večere ob gledanju filmov in družabnih igrah ves ta čas pa je kuhinja le korak stran, kar pomeni, da ne jemo več le trikrat ali štirikrat na dan, ampak precej večkrat. 

Dodaten čas za kuhanje

Kot smo že omenili, imamo sedaj veliko več časa za kuhanje. Če smo bili prej vajeni jesti zunaj in smo kuhali le ob vikendih, se je to sedaj spremenilo. Tisti vedno preveč zaposleni in preobremenjeni posamezniki so končno našli čas zase in za stvari, s katerimi so prej odlašali. Ena izmed njih je tudi kuhanje. Priprava obroka iz sveže in kakovostne hrane ter brez časovnega pritiska je čisti užitek, zlasti ko si jo delimo s tistimi, ki jih imajo najraje. In med karanteno očitno vsi brez težav najdemo razlog, zakaj bi še malo pojedli. 

Stres in tesnobni občutki

To je vsekakor eden izmed glavnih razlogov, zakaj med samoizolacijo zaužijemo več. Ljudje smo ustvarjeni za medsebojno interakcijo in vajeni smo, da smo ves čas obkroženi z ljudmi in da se družimo z njimi. Zato je tako dolga zaustavitev družabnega življenja povzročila številne duševne težave ter povečala raven stresa in tesnobe. Normalno je, da uteho iščemo v hrani. Ko smo pod stresom, zlasti če je dolgoročen, to oslabi endorfine in poveča količino kortizola.  Zaradi stresa težko zaspimo, pomanjkanje spanca pa številne študije povezujejo s povečano potrebo po sladkem ter pomanjkanjem motivacije za vadbo. Manj spite, večji apetiti imate. Vsi pa vemo, da takrat, ko smo pod stresom, pogosteje posegamo po sladkem in nezdravi prehrani, da bi izboljšali svoje počutje. A to na žalost ne traja dolgo in če ne pazimo, se lahko hitro znajdemo v bitki z odvečnimi kilogrami. 

Preganjanje dolgčasa

Kako pogosto se zalotite, da jeste zato, ker vam je dolgčas, in ne zato, ker ste dejansko lačni?  K temu je vsekakor veliko pripomogla samoizolacija. Kot smo že omenili, marsikdo svoj prosti čas zdaj porabi za peko in kuhanje ter naročanje hrane. Peka sladic izraža željo po sladkem, obenem pa z njo razbijemo monotonost in povečamo raven dopamina, veselega hormona. Osrečujejo nas tudi prigrizki, saj med jedjo čutimo navdušenje in smo 'zaposleni'. V času karantene so nedolžni in sicer občasni prigrizki postali stalna prehranjevalna navada.  

Omejene možnosti fizične aktivnosti

Nenazadnje pa je eden od razlogov, zakaj te dni pojemo več, tudi ta, da so omejene naše možnosti telesne aktivnosti. Fitnes centri so zaprti, omejeno je tudi naše gibanje zunaj in nekateri nimajo možnosti, da bi lahko vadili doma, pa ne le zaradi pomanjkanja opreme in prostora, ampak tudi zaradi dejstva, da so se otroci šolajo od doma. Marsikdo pa za vadbo doma niti nima motivacije. Tako jemo veliko pogosteje, a dodatnih kalorij ne porabimo. Sedeč življenjski slog in delo na daljavo nam zagotovo ne pomagata ohranjati dobre forme.