Pravzaprav ni nič čudnega, da je solata v zadnjih letih iz priloge napredovala v glavno jed: vprašljiva sledljivost porekla mesa, strah pred povišanim holesterolom v krvi in oženjem žil. Vse več ljudi zaradi omenjenih razlogov skrbno izbira živila, ki jih bodo dali v usta. Je že res, da zelena solata kot taka ni kalorična, saj sestoji pretežno iz vode, a v njej ni niti hranilnih snovi. Kdo torej že govori o zdravju?

Dejstvo št. 1: Solata vsebuje komaj kaj hranil

Po podatkih nemškega združenja za prehrano DGE, je solata ledenka v skoraj 95 odstotkih sestavljena iz vode. 100 gramov te solate tako vsebuje samo približno 1,6 grama ogljikovih hidratov, en gram beljakovin in 0,2 grama maščob. Torej nima praktično nobene energijske vrednosti. Prav tako zanemarljiva naj bi bila po besedah strokovnjakov nemškega združenja tudi količina vitaminov in hranilnih snovi v tej listnati zelenjavi. Teh naj bi bilo sicer še manj v tisti solati, ki jo transportirajo na dolge razdalje, saj naj bi nanjo vplivali tako svetloba, kot tudi ozračje in toplota na poti.

»Solatne sorte z revnejšim okusom, kot sta ledenka ali mehka glavnata solata, vsebujejo zelo malo hranilnih snovi,« pravi nemški dietetik David Müller. V temnejših sortah, kot so radič, rukola ali cikorija, najdemo nekoliko več betakarotena in vitamina C, v endiviji je več železa – a o nekih konkretnih količinah tukaj kljub vsemu naj ne bi mogli govoriti. »Solata ne tehta praktično nič in tako telesu ne daje nič več hranilnih snovi in vlaknin, kot če bi pojedli polovico lista papirja,« ponazori strokovnjak za prehrano.

Dejstvo št. 2: Solata je polna bakterij

Kdor ima raje zapakirano otrebljeno solato iz trgovine namesto tiste z domačega vrta, tvega, da se bo na njegovem krožniku znašlo leglo bakterij. V sedmih od devetih vrečk mešane solate, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah, so prisotne bakterije, v nekaterih celo kvasovke in plesni. To so razkrili rezultati raziskave, ki jo je opravil portal Healthy Living (Zdravo življenje). S tem, ko solato otrebimo na manjše kose, je še veliko bolj dovzetna za mikrobe in mimogrede izgubi še tisto malo hranil, kar jih je imela. Zaradi istega razloga tudi DGE priporoča, da solate pred pranjem ne trebite.

Solata je lahko prava past razmišljanja o popolni postavi. Strokovnjaki za prehrano svarijo predvsem pred visoko kaloričnimi prelivi za solate. Predvsem v vnaprej pripravljenih prelivih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, je prisotnih veliko olja, smetane in sladkorja. Potem ne smemo pozabiti niti na dodatke, kot so polnomastni sir, na kocke narezana šunka, posušene kocke kruha ali toast, ki jih običajno uživamo v solati.

Dejstvo št. 4: Zelenjava je zdrava!

»Jejte čim bolj barvito!« se glasi priporočilo strokovnjakov z DGE. Zeleni solati primešajte tudi drugo zelenjavo ter se poigrajte s svežino, okusi in barvami. Korenček telo denimo oskrbuje z veliko vitamina A in karotenoidi, paradižnik pa poleg tega vsebuje še vitamina A in B2. Poleg tega velika večina zelenjave vsebuje tudi nekaj kalija, magnezija, kalcija, fosforja in joda. To seveda nikakor ne pomeni, da morate listnato solato povsem umakniti z vašega jedilnika, vsekakor pa bo dobro, če ne bo igrala glavne vloge na vašem krožniku.