Menopavza, ki označuje konec reproduktivnega obdobja in nastopi z zadnjo menstruacijo, se najpogosteje pojavi med 51. in 53. letom starosti. Če nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji menopavzi, med 40. in 45. letom pa o zgodnji menopavzi. Pri nastopu menopavze ima najpomembnejšo vlogo genetika, vplivajo pa tudi življenjski slog in nekatera zdravstvena stanja, kot so bolezni jajčnikov, še posebej če so za zdravljenje potrebni operativni posegi.

Obdobje prehoda, imenovano perimenopavza ali klimakterij, lahko traja več let – začne se že pred menopavzo in zaključi približno eno leto po zadnji menstruaciji. Več kot polovica žensk vmes doživlja tako imenovane klimakterične težave, ki so posledica upada ravni ženskih spolnih hormonov, zlasti estrogena, zaradi prenehanja delovanja jajčnikov, je pojasnila mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Manj znani simptomi prehoda

Prehod v menopavzo najpogosteje povezujemo s spremembami v menstrualnem ciklusu in vročinskimi oblivi, a ga dostikrat spremljajo tudi manj znani simptomi. "Klimakterične težave pomembno vplivajo na kakovost življenja. Mednje sodijo vročinski valovi, živčnost, motnje koncentracije, čustvena labilnost, utrujenost, nespečnost, napetost v dojkah in trebuhu, neredni menstrualni ciklusi, bolečine v sklepih, zmanjšana fizična zmogljivost, slabše obvladovanje stresa, suhost nožnice, večja dovzetnost za urinarne okužbe, pospešen srčni utrip, razbijanje srca, občutek tiščanja pri srcu in povečanje telesne teže," je nanizala ginekologinja.

Dolgotrajno pomanjkanje estrogena, do katerega lahko pride v menopavzi, povzroča spremembe na rodilih in sečilih. "Nožnica se skrajša, njena sluznica postane manj vlažna in elastična, kar lahko povzroči boleče spolne odnose. Prsi izgubijo čvrstost, koža postane tanjša, manj elastična in ohlapnejša. Lasje se tanjšajo in redčijo, nohti postanejo krhki in lomljivi," je opisala in dodala, da se zaradi zmanjšane obrambne sposobnosti sečnice prav tako povečajo tveganje za vnetja sečil ter težave s prekomerno aktivnim mehurjem in nehotno uhajanje urina.

V petih do 10 letih po menopavzi lahko zaradi pomanjkanja estrogena nastopita osteoporoza in sarkopenija, ki pomeni izgubo mišične mase in moči, kar vpliva na gibljivost in telesno zmogljivost. Zmanjšana raven estrogena prispeva tudi k okvari ožilja in razvoju ateroskleroze, kar povečuje tveganje za bolezni srca in drugih organov. "Znano je, da ženske pred menopavzo redkeje doživijo srčni infarkt kot moški, po menopavzi pa se pogostnost pri obeh spolih izenači," je opozorila ginekologinja.

Kako si lahko pomagate ob klimakteričnih težavah?

Ženske v povprečju preživijo približno tretjino življenja v obdobju menopavze, medtem ko trajanje klimakteričnih težav precej variira – najpogosteje trajajo od dve do pet let in redko manj kot dve leti. A na srečo obstajajo različni načini za preprečevanje in obvladovanje neprijetnih simptomov, ki lahko močno otežijo vsakdanjik.

Po pojasnilih mag. Mili Lomšek Vidmar, dr. med. je ključnega pomena vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, kar vključuje redno telesno aktivnost, še posebej vaje za moč, ki pomagajo ohranjati mišično maso in krepiti kosti. Prav tako je pomembno uživati zdravo, raznoliko in uravnoteženo prehrano, bogato z beljakovinami, vitamini B in D, kalcijem ter fitoestrogeni, poskrbeti za dovolj počitka in vzdrževati primerno telesno težo.

Tudi ginekologi lahko zelo pomagajo pri lajšanju težav, pri čemer je hormonsko nadomestno zdravljenje ena izmed najučinkovitejših rešitev. Ločimo lokalno in sistemsko terapijo, vsaka pa ima svoje specifične učinke. Lokalno zdravljenje je namenjeno predvsem lajšanju težav, povezanih s suhostjo in pekočim občutkom v nožnici, ki lahko povzročata boleče spolne odnose. Prav tako pomaga pri ponavljajočih se vnetjih sečil in težavah s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem.

Sistemsko zdravljenje, ki vpliva na celotno telo, v nekaj dneh odpravi vročinske valove, nespečnost in živčnost, izboljša čustveno stabilnost, koncentracijo in splošno kakovost življenja. Hkrati preprečuje upad kostne mase, zmanjšuje tveganje za osteoporozo, sladkorno bolezen in srčni infarkt ter ščiti pred drugimi srčno-žilnimi boleznimi. Prav tako upočasnjuje razvoj sarkopenije ter pozitivno vpliva na zdravje kože, las in nohtov, je pojasnila ginekologinja.

Ni treba trpeti. Ključ je v pravočasnem ukrepanju

O menopavzi se žal še vedno premalo govori, čeprav je naraven del življenja vsake ženske. Številne zaradi zmotnega prepričanja, da leta neizogibno prinašajo tegobe, ki jih je treba preprosto pretrpeti, ne poiščejo pomoči ali svoje težave pripisujejo drugim vzrokom. Sogovornica opaža, da med ženskami še vedno vlada pretiran strah pred hormonsko nadomestno terapijo, "a povsem neupravičeno, saj ima številne pozitivne učinke na kakovost življenja in zdravje".

Pred začetkom zdravljenja je nujen temeljit posvet pri ginekologu, saj terapija ni primerna za vse. "Občasno se odločimo tudi za hormonsko analizo. Uporaba hormonskega nadomestnega zdravljenja ni primerna pri raku dojke, nepojasnjenih krvavitvah iz rodil ter pri ženskah s pomembno povečanim tveganjem za krvne strdke, še posebej za možgansko kap. Možnost nastanka krvnih strdkov je večja v prvih mesecih sistemske hormonske terapije in predvsem pri uporabi v obliki tablet," je pojasnila.

Ključno je, da ženske prepoznajo simptome, da vedo, da trpljenje ni nujno, in da poiščejo ustrezne rešitve. Obisk ginekologa je vsekakor priporočljiv, ko klimakterične težave začnejo vplivati na kakovost življenja. Pravočasno ukrepanje in ustrezna podpora lahko zagotovita, da je prehod v menopavzo nadzorovan in da ga spremlja dobro počutje, kar vodi v kakovostno in zadovoljno življenje.