aja
Ob materinskem dnevu izšle uspavanke, ki opolnomočijo in pomirijo tudi mamice
Zavarovalnica Vita je ustvarila prve uspavanke, ki z melodijo pomirijo dojenčka, s predelanimi besedili pa nudijo podporo mamici v poporodnem obdobju. 10 zimzelenih ljudskih pesmi kot sta Jaz sem mala roža in Nina nana je zbranih v albumu Uspavanke za dva, ki je na voljo na YouTubu, Spotifyju, Apple Music in drugih glasbenih platformah.
Film meseca oktobra, ki je prav gotovo vreden ogleda
VOYO je odet v nove barve in prinaša novosti, ki vam bodo delale družbo v jesenskih dneh. Predvsem pa smo ponosni, da na VOYO 10. oktobra prihaja popolnoma nova originalna serija Hiša ljubezni, ki nas bo z vrhunsko igralsko zasedbo popeljala v prvi slovenski (legalni!) bordel. Tukaj pa so še športni prenosi in nove sezone najbolj priljubljenih resničnostnih šovov. Priporočamo tudi ogled filma meseca oktobra, ki je Tom Clancy: Brez obžalovanja.
NAGRADNA IGRA: Osvoji nepozaben jesenski oddih
Se tudi ti jeseni in pozimi težje spraviš od doma? Potem je čas, da se to spremeni. Hitro pokliči prijateljice in jih povabi na pijačo, na kateri boste pripravile načrt za super vikend oddih. Seveda se zbrani družbi lahko pridružijo tudi prijatelji – verjemi, več kot vas bo, bolj se boste zabavali. Aja, pa če slučajno nimaš prave ideje, kam bi se podali, ti ponujamo 5 super predlogov za nepozaben jesensko-zimski vikend oddih z družbo!
Najmočnejše sledi vzgoje puščamo v trenutkih, ko malo pozabimo, da vzgajamo
Sedela sem na tleh med kupi oblačil, čevljev in smučarske prtljage. Sortirala sem stvari, ki so že premajhne in tiste, ki bodo počakale, če še kdo pri hišo malo poraste. Zraven mene se je naveličana osemletnica namrdovala, zakaj si mora vse to oblačiti in da ji tiste zelene hlače in tista bedna fantovska bunda itak ne bodo nikoli všeč!
Ota Širca Roš: '14 let pozneje sem še vedno tukaj'
Ota Širca Roš je energijska bomba, brez katere si priljubljene rubrike Pop In v informativni oddaji 24UR sploh ne znamo predstavljati. Tik ob koncu poletja smo z njo klepetali o vsem, o tem, kako se spominja svojih začetkov na Popu, kaj jo pri delu navdušuje in kako jo je spremenilo materinstvo.
Lepote Irske, ki jih mora vsaj enkrat v življenju doživeti vsak
Pravijo ji zeleni, tudi smaragdni, otok. Z razlogom. Irska se namreč ponaša s prečudovito pokrajino, ki očara še tako zahtevnega obiskovalca. A dejansko ponuja še veliko več, je dežela piva in edinstvene glasbe, s seboj nosi bogato zgodovino, zanimivo arhitekturo ter je divja in mila v enem. Da, vse to je Irska, otok, ki se ga vsekakor splača obiskati – morda že kar to jesen!
Obupana bralka: 'Med seksom ima težave z erekcijo, kaj naj narediva?'
Zdravo, Brane! Nate se obračam, ker sem obupana. Stara sem 28 let, moj partner pa je dve leti starejši. Uradno sva kot par skupaj pol leta. Zelo se imava rada, vse je super, razen ene stvari – seksa. Naj že na začetku povem, da sva tudi sodelavca, v službi sva se tudi spoznala. Že na začetku sva se dobro razumela, si pomagala, klepetala med pavzo. Po nekaj mesecih mi je priznal, da je noro zaljubljen vame, a da si ne dela utvar, da bi lahko med nama kar koli bilo. Sprva sem ga na lep način "odslovila", saj takrat res ni bil moj tip moškega, a sem mu po nekaj tednih vseeno dala priložnost in ugotovila, da mi je všeč. Nekako sva začela, tudi spolnost je bila na začetku kar v redu, čeprav je je bilo za moj okus premalo. Sama sem zelo seksualna oseba, obožujem seks in oralo, v seksu res uživam in mi je pomemben. In moram omeniti, da sem tudi videti precej dobro. No, težave pa so se začele malo kasneje ... Dandanes je situacija takšna. Ko sva oblečena in se poljubljava, mu penis zelo stoji (večkrat tudi da pobudo). Prav tako med predigro (ima več predizlivov). Prav tako, ko ga oralno zadovoljujem ... Ko pa seksava, mu vmes "pade dol". Oba sva zelo razočarana. Sicer pravi, da ga zelo privlačim, ampak vse to počasi načenja mojo samozavest. Poleg tega ne gleda veliko pornografije in omenil je, da ima včasih težave, tudi ko se želi samozadovoljevati. Naj omenim še, da kar veliko kadi in ima mogoče nekaj kilogramov preveč. Aja, pa še to, jaz sem veliko bolj izkušena glede seksa. Mene nič ne moti, zelo ga ljubim, vedno me zadovolji, tudi drugače kot s penetracijo. Je pa res, da je njegova mama zelo bolna, hudo mu je, a tako je bilo tudi takrat, ko sva se spoznala, pa ni bilo težav z erekcijo.
Simon Vadnjal: Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je ...'
"Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je – to je cena," pravi novinar in pevec Simon Vadnjal, ki je pred kratkim izdal nov singel z naslovom Odpri srce, za katerega je na ljubljanskih ulicah posnel videospot in z neverjetno pozitivnim nabojem pesmi okužil vse mimoidoče.
6 tipov parov, ki jih boste srečali povsod
Ste se tudi vi ravnokar vrnili z dopusta? Si morda ne morete iz glave izbiti para, ki je na oddihu vedno povsem izpraznil bife, si že navsezgodaj zjutraj rezerviral ležalnik na plaži ali na vsakem koraku delal zaljubljene 'selfieje'? Potem ste naleteli na enega izmed šestih tipičnih parov, ki jih srečate na vsakem oddihu. V nadaljevanju predstavljamo jasno tipologijo dopustniških parov.
'Ko sem varala, sem želela biti srečnejša. Ne srečna. Ampak srečnejša.'
Ni nas malo, kajne? O moraliziranju in teoriji, kaj je prav in kaj ne, vemo vse, kajne? Saj smo zadosti stare ...
Lucija Ćirović: Že moja stara mama je rekla: Vsaka stvar je za nekaj dobra!
Pozdrav iz karantene! Zaenkrat sem zdrava. Pa sosedje so tudi zdravi. No, se mi zdi, ker jih nisem videla že skoraj en teden. Tale virus, ki razsaja, je res zoprna zadeva. Ne samo, da ni preveč fino, ker je v nevarnosti naše zdravje, še manj je fino, da zanj (še) nimamo cepiva. Tudi ni preveč fino, da je treba biti doma, da se ne smemo družit in da so odpadli vsi dogodki. Ampak že moja stara mama je rekla: »Vsaka stvar je za nekaj dobra!«
Lucija Ćirović: Dnevi so mi šteti … In vam vsem so tudi! Pa ne zaradi krone vseh virusov ...
Dnevi so mi šteti … In vam vsem so tudi! Pa ne zaradi krone vseh virusov, ampak zato, ker je dejstvo, da čas mineva. In mi preštevamo ure in dneve. Še najraje pa leta; vsakič ob letu osorej, ko pride naš rojstni dan. Takrat najprej sledi nor žur in potem obujanje spominov o tem, česa se sploh spomnimo, ker je bila žurka tako divja.
Lucija Ćirović: 'Baje sem okamenela in naredila izraz srne, preden jo na cesti zbije kaj velikega.'
»Zavijte desno,« pravi miren ženski glas. »Kako, če je odcep levo?« odgovorim presenečeno z malce manj mirnim glasom. »Zavijte desno,« ponovi ženski glas z mirnim tonom. »Odcep je na levi. Kam desno??« Vse bolj sem nepotrpežljiva. »Zavijte desno,« mirno ponovi ženski glas. »KAM?! Kako?? Levo se odcepi cesta, LEVO!!« Medtem, ko jaz že vpijem, ženska utihne. »Daj Štefa, povej, kam naj grem, hudiča??« Tišina. Oziram se na vse strani, ko spet zaslišim ženski glas, ki pravi: »Preračunavam.« Pri uporabi navigacijskih pripomočkov je nujna uporaba tudi zdrave pameti. Zato se, medtem ko se gre ona aritmetiko, poskušam znajti sama. Gledam okoli sebe, da bi se orientirala po kažipotih in napisih ulic. Kot zakleto mi tudi to nič ne pomaga, ker je v Budimpešti vse zapisano v madžarščini.
Lucija Ćirović: Na letalu lahko kupiš vse! Od oblek, parfumov, igrač, hrane, vile v Toskani, parcele na luni …
Očitno mi je potovanje po Ameriki pustilo trajne posledice, ker sem postala malce bolj avanturistična. Kar naenkrat mi potovati sami ni več problem. In ne samo to; zdaj si rada zanalašč zakompliciram pot. Zato sem si zadala, da bo potovanje (in vse kar spada zraven) čim cenejše ter da bom naredila nekaj, česar še nikoli nisem. In tako sem šla v London. Tam sem sicer že bila, ampak ne na tak način kot tokrat. Šla sem za eno noč. Skoraj kot bi šla v London na kavo.
Zagrabila me je panika."O ne, ni tistega za odpreti vrata, nima kljuke, ne morem ven!" "Zberi se! Avto ima troje vrat."
"Baby, you can drive my car …" se na ves glas sliši z radia. Pločevinka energijske pijače je skoraj prazna. Vozim se domov po treh nastopih. Sama v avtu, sama na cesti. Nikjer nikogar. Morda zato, ker je ura okrog polnoči. V eni roki držim volan, v drugi kos ocvrtega mesa (popotnica gostilne, kjer je bil zadnji nastop). Malce sem utrujena, a kljub vsemu uživam v vožnji. Pozorno in zbrano gledam na cesto. V ustih žvečim meso, v mislih pa premlevam spomine na vse kilometre, ki sem jih prevozila, tako ali drugače.
Jaz sem vse-po-jedec; pojem vse, kar vidim. No, skoraj. Ljudi še ne jem. Čeprav bi kdaj z veseljem koga živega požrla …
Lačna sem! To je stavek, ki ga ponavljam vsakih nekaj ur. Pa če sem na tej ali oni strani Atlantika. In če sem lačna, sem lahko nevarna. Koliko in kako pogosto sem lačna, je odvisno od obilnosti zadnjega obroka; če se preveč najem, potem mi ni treba jesti dva dni. V mojem primeru 'ni treba jesti' ne pomeni 'ne morem jesti'.
Lucija Ćirović: 'Nemogoče, da ni več denarja!'
Če Američanu poveš, da greš v Washington, bo mislil, da greš v zvezno državo Washington. Če pa rečeš, da greš v Washington D.C. (District of Columbia-Zvezno okrožje Kolumbija), potem bo mislil: »Zakaj le?!« Glavno mesto gor ali dol, občutek imam, da se ta še njim zdi malce dolgočasen. Ampak naredim si ga, kakor se le-da, zanimivega. Kar za tri dni, kolikor bom tam, niti ni težka naloga. Najprej zato, ker na potovanju nisem več sama. Potem pa tudi zato, ker mi ne dela več kreditna kartica.
Lucija Ćirović v Las Vegasu: Ona je fejst baba, kile gor al' dol in ona to ve.
Odprem oči, jutro je. Zunaj sonce. Kar ni presenečenje, glede na to, da sem v puščavi. Pa pojdimo v akcijo! Prvi sprehod po ameriških tleh. Dnevni vtisi o Las Vegasu? Vročina. 43 stopinj. Celzija. V fahrenheitih je to 110, kar se sliši še huje. Zunanji bazen mora bit hlajen, ker bi se kopalci drugače zblanširali v njem. Vročina zunaj, ampak peklenski mraz notri. Ni redek prizor, ko vidim v casinoju ljudi, ki so oblečeni v zimske bunde. Vsi hoteli so prepredeni z igralnimi avtomati, hodniki, vodnimi kanali, labirinti, bleščečo scenografijo kot nekakšni lunaparki za odrasle.
Izpoved bralke: Oprostite, moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati.
Pozdravljen, Brane. Ne vem več, na koga naj se obrnem. Nekih prijateljic namreč nimam oziroma me je mož dobro prepričal v to, da morajo najine osebne stvari ostati zasebne in da so ljudje itak večinoma veseli, če imaš težavo. Socialnega življenja bolj kot ne nimam (prej sem imela veliko znancev in prijateljev obeh spolov, pa sem prekinila vse stike, ker baje, po moževih besedah, "moški in ženska ne moreta biti samo prijatelja", čeprav jih on ima kolikor hočeš). Staršem se ne morem zaupati, ker sem ju slepo prepričevala, da je mož dober človek in pravi zame. Večina ljudi, ki ga je spoznala, mi je pravila, da je nevrotičen in me bo zaprl v hišo. Meni je bilo zaradi ljubezni vse to vseeno in res sem se spremenila, da bi bila bolj po njegovem kalupu. Če bi ostala družabna in ohranjala stike z vsemi, iz najine zveze ne bi bilo nič. In vendar se mi zdi, da se bliža koncu. Naj dodam tole: nekaj dni, preden sva se sploh spoznala, sem naredila neumnost in imela "avanturo za eno noč". Očitno nisva pazila, saj sem zanosila. Takrat sem mislila, da je otrok možev, in bila skrhana, ko sem prekinila nosečnost. Kasneje je on računal dneve in jaz z njim in sva ugotovila, da ni mogel biti njegov. Takrat me je obtožil, da sem mu poskušala "podturiti tujega otroka". Takrat bi že morala videti svarilne znake, pa nisem. Čeprav mu nisem lagala, sem se nekako počutila krivo, ker je tudi on bil žalosten zaradi splava. Pa sem požrla obtožbe in žaljivke in življenje je šlo naprej. Po treh mesecih sva se že vselila skupaj, odselila sem se iz mesta, kjer sem živela, v mesto, kjer je on imel službo. Tam nisem poznala nikogar in v 3 letih tudi na kavo nisem šla sama iz stanovanja. Ker nisem imela službe, sem bila doma. Non stop je bil sumničav, češ da ga gotovo varam. Ne, nikoli nisem niti pomislila na kaj takega in tudi sedaj ne pomislim. Kvečjemu na to, da če zveza razpade, se me več nikoli noben ne bo dotaknil. Bile so neke situacije (moja sreča, blagor meni), v katerih sem dobila SMS tipa "vidiva se na Skypu", pa klici, kot so "iščem teto, aja zmotil sem se, ampak ti imaš pa lep glas, bi se lahko s tabo pogovarjal" ... Pa ko omrežje ne dela, kot je treba, in me ne more dobiti, sem seveda tudi kriva, saj sem "ugasnila telefon" in bog ve, kaj počnem. Vsaka takšna stvar je njegovo sumničavost samo še povečala in obtožbe in žaljivke so se iz meseca v mesec in leto večale in bile vse hujše. Ne, v nobenem primeru nisem vedela, kdo piše oziroma kliče, bil je samo splet okoliščin (ljudje se pač zmotijo). Telefona NIKOLI nisem pred njim skrivala, pozna vsa moja gesla (jih je tudi zahteval) in vedno lahko vse pregleda; ne bojim se ničesar. Po drugi strani sem takoj po selitvi jaz našla avanture.net in njegov profil in dopisovanje s starejšimi ženskami, kjer jim je zatrjeval, da čeprav "je mlajši, bi jih znal dobro obdelati" itd. Tudi to sem oprostila in pozabila. Še večkrat sem našla kak pogovor (telefon pogledam enkrat na nekaj mesecev, nisem nevrotično ljubosumna, samo zavedam se, kakšen človek je) z žensko, ki je ne poznam. Očitno flirtanje in npr. pošiljanje slik zgoraj brez s pripisom: "Bilo bi lepo, če bi bil kdo zraven mene", medtem ko sem jaz sedela 4 metre stran od njega (noseča). Brez sramu mi tudi pove, kako je moja mama "dobra" (ženska je za svoja leta res dobro videti) in 100-odstotno sem prepričana, da bi tudi z njo spal, če bi le ona hotela (googlal je "podrl bi taščo, pa ne vem, kako naj to izpeljem"). Rad tudi pove, kako lahko osvoji katero koli žensko hoče. Verjame, da lahko prodre v psiho vsakega posameznika in ga obrne po svoje ali pa dobi na laži. Obesi se na vsakega bivšega, za katerega ve. Non stop mi govori: "Žal mi je, da si končala z mano, verjetno bi ti bilo z XYZ bolje kot z mano". Pa sva marsikaj dosegla skupaj in sam pravi, da se je zaradi mene spremenil na bolje. Jaz tega žal več ne vidim. Čim mora iti v nočno izmeno, je cel dan nataknjen in se prej kot slej spreva. Brane, to niso prepirčki. To je dretje, žaljivke (99 % z njegove strani, jaz skoraj nikoli ne morem izustiti kaj grdega, razen če res ne morem več), naznanjanje konca zveze, odganjanje ... Nikoli nisem kaj takega doživela, le v filmih sem to videla. Pa zdaj živim tak film. Sam je večkrat spal s poročenimi ženskami, ki so može varale z njim (to mi je šele kasneje povedal). Na podlagi tega in prejšnjega zakona, kjer ga je bivša prevarala, on menda "ve, kakšne so ženske" in da "nobena ne bo priznala, tudi če je varala". Torej je v bistvu že odločen in prepričan o tem, da sem to naredila. Ne vem, kaj točno bi rad, da naredim, da dokažem, da tega nisem počela. Celo povpraševanje za poligraf sem poslala, pa mi je 700 € preveč, čeprav razmišljam o varčevanju tudi za to. Skoraj 6 mesecev nazaj se nama je rodila hčerkica, tudi z njo se ne ukvarja veliko. Večino stvari opravim sama, veliko mi je pomagal le v mesecu dni po porodu. Ne rečem, zna pomiti posodo, skuhati, posesati (je res kulturen in čist človek, še posebej pred drugimi ljudmi) in ima obdobja, ko bi to non stop počel. Nisem se vanj zaljubila zastonj, ima tudi tono dobrih lastnosti. Ampak previl je otroka mogoče 10-krat vse skupaj. Zna se 2 minutah poigrati z njo in jo nasmejati, potem odide oz. ko vstopim v sobo je že "Mama je prišla" in je mala v mojih rokah. Pravi, da ne ve, kako in kaj bi z njo počel, volje naučiti se pa očitno tudi nima. Naj dodam, da ima 8-letno hčerko iz prejšnjega zakona. Ko pride k nama na obisk, se tudi z njo več ukvarjam jaz. Začel je kaditi in večino časa preživi v kuhinji, kadi in igra online šah ali brska po Facebooku. Skoraj non stop bulji v telefon. Ena izmed situacij: gre na izlet s sodelavci, 2 dni ga ni doma. Torej, jaz njemu moram (in tudi mu, ne iščem razlogov, da ne bi) 100% verjeti, čeprav ga ne vidim. On pride domov, jaz se ga razveselim in po nekaj minutah mi začne najedati, češ da sem sigurno kakšnega pripeljala domov, ko ga ni bilo. Enkrat lepo rečem "Ne, ne rabim nikogar, imam tebe in zadovoljna sem s svojim življenjem", drugič rečem "Nehaj", tretjič pa ne morem več. In POTEM hoče seks. Oprostite moški sveta, ampak ženska, psihično utrujena, ne more seksati. Ne takrat, ko jo srce boli, ko ve, da je zvesta in ljubi bolj kot kdaj v življenju, pa se non stop mora soočati s takimi obtožbami. Ta njegova paranoja, da ga varam, uničuje zvezo. Nekaj časa sem trpela, se pogovarjala, zatrjevala, poskušala pokazati, da temu ni tako (mislim, da ni veliko žensk, ki bi moža vsak dan masirale, da bi ga vedno čakal topel obrok po službi, stanovanje vedno bilo čisto, pa nikoli nikamor hodila ali bilo kaj počela brez njegove vednosti) ... Zdaj enostavno čutim, da nimam več energije za to. Ne gre samo za mene, tudi moji starši mu gredo v nos. Ne rečem, da so perfektni, ampak nekaterih žaljivk mu še vseeno ne bi bilo treba uporabljati ... Lansko poletje sva se preselila iz mesta na podeželje in vem, da ga tudi to muči. Oboževal je mesto. Vse to razumem, vendar to ni izgovor, da padeš v 'kao' neko depresijo (ker enostavno vem, da igra mučenika in v tem uživa) in se zapreš vase. Poskušala sem s pogovori, podporo, ga razpoložiti, pa nič ni delovalo. Tudi to dejstvo, da imava sedaj dojenčico in ona zahteva 90 % moje pozornosti, ga muči. Da pač stvari trenutno niso, kot so bile prej (res sem vso svojo pozornost in energijo vlagala vanj in sedaj, ko pomislim, se mi zdi, da sem ga na nek način razvadila). Zdaj službo imam (sicer zelo fleksibilno in nimam čisto določenega delovnega urnika) in poskušam vstajati zgodaj, da bi imela dovolj časa in zanj in za otroka, ampak je zelo težko (delam 9 ur na dan, od njenega 3. tedna starosti). Ne uspevam vedno, pa se ne potrudi preveč, da bi se postavil na moje mesto. Namesto tega raje čaka, kdaj se bom spomnila nanj in kuha zamero; vsake toliko časa eksplodira zaradi bedarije, ki ni vredna prepira in takrat na brutalno žaljiv način pove, kaj ga moti. Jaz sem poskušala v vsaki njegovi stiski biti razumevajoča, ga podpirati, se pogovarjati (mene skoraj nikoli nihče ne vpraša, kako sem); zdaj enostavno nočem več. Ja, NOČEM. Ker vem, da bom kmalu pregorela od nespanja (dojim ponoči in se zbujam večkrat, službo imam pa tako, da delajo možgani), vsega psihičnega napora z njegove strani in dejstva, da se nimam komu potožiti. Da ne omenjam groženj, kot so "Nikoli več ne boš videla otroka, z mano boš doživela pravi pekel" itd. Ampak ne, nasilen ni bil nikoli. Roko je enkrat dvignil, vendar se je zadržal. Ne vem več, kaj naj. Otroka imava, poročena nisva niti eno leto. Vse skupaj (zveza) traja skoraj 4,5 leta. V tako kratkem času sem se naposlušala obtožb in žaljivk, kot nikoli prej v življenju skupaj. Stara sem 29 let, on 33. Vem le, da se sedaj (sploh po porodu) veliko bolj cenim kot oseba. Prej sem si vedno mislila "Pa ajde, saj so to samo faze, saj se bo spremenil", pa se ni, vedno huje je. Tudi sama sem mu rekla, da se bo nekaj moralo spremeniti, sicer ne vem, kako dolgo bova zdržala. Jaz se ne mislim celo življenje podrejati njegovemu kompleksu manjvrednosti, čeprav ne vem, zakaj ga ima; vedno sem mu dala vedeti, da je grozno čeden (ker je) in da mi je čisto vse na njem všeč. Za razliko od njega, ki ima veliko pripomniti glede moje teže, trebuščka, frizure, dlačic pod nosom, kako sem oblečena itd. Vse na svetu bi dala, da bi postal človek od prej. Kot da ga nič več ne zanima. Ne bi rada, da to razpade, ker res nikoli še nisem tako ljubila (vidim dobro v človeku in se raje skoncentriram na to kot na slabe lastnosti; te poskušam z ljubeznijo izpostaviti in biti opora takrat, ko jih poskuša odpraviti). Ampak tudi jaz imam ego, na žalost. In ta ego, s srcem in dušo vred, že nekaj časa grozno trpi. Me zanima, kaj bo, ko najde tole v mojem e-mail nabiralniku. Poleg vse sumničavosti si je mož nabavil celo diktafon, da bi mi prisluškoval, ko ga ni doma. Bila sem zasliševana kot največji zločinec, vsak šum, ki ga je slišal, si je predstavljal kot neko vzdihovanje (torej moje varanje z nekom drugim), moške glasove itd. Prisežem pri svojem otroku, ni res. Nisem ta tip osebe, pač pa, če ne ljubiš več, priznaj in odidi tip. Ni prvič, da si je nekaj omislil v glavi in vztraja pri tem. Je zelo nagle jeze in hitro znori zaradi banalnih stvari. Npr. enkrat sem pozabila očistiti pečico (ni se vleklo tedne ali kaj podobnega), saj veš, služba, otrok, kuhanje ... Tako me je nadrl in za nameček še pljunil v obraz, da nisem mogla priti k sebi. NovopecenaMami
Slovenka, ki ponosno pokaže tisto, kar večina skriva
Komaj 19-letno Anabel je slovenska javnost spoznala pred dvema letoma, ko je kot povsem svež obraz s pesmijo Ob kavi nastopila na Poprocku in suvereno zmagala. Od takrat je nanizala še dva hita, Pozitivo in Klic stran, kot nam je namignila, pa je pred vrati že četrti. Tako kot njena glasba nas navdušuje tudi njena prisotnost na Instagramu, kjer s svojimi več kot 15.000 sledilci vsakodnevno deli, kaj se ji v življenju dogaja: brez olepševanj, brez filtrov in brez laži, a z veliko energije. In ko sediš z njo tako – ob kavi – ugotoviš, da je prav zares taka. Polna pozitive, ki jo deli tudi z vsemi, ki so okrog nje. Ob koncu najinega pogovora sem se vprašal, kako je možno, da je nekdo pri 19 letih tako suveren, tako samozavesten. A kot pravi Anabel, bi morali biti vsi taki, in prav to razmišljanje deli s svojimi sledilci. Pazite se, iz te punce še nekaj bo.
Tanja Divac: 'To je zagotovo eden najboljših trenutkov moje kariere.'
Že vrsto let jo spremljamo kot novinarko oddaje Pop In. S svojimi modrimi lasmi je opazna, kjerkoli se pojavi, poleg tega pa z njimi prebije led pri intervjujih s svetovnimi zvezdniki. Tanjo smo povprašali, kako poteka njeno delo – predvsem tisto, ki ga na televiziji ne vidimo.
23-letna Lucija o izkušnji, ki je spremenila njeno življenje
23-letna Lucija Vuk je trenutno v četrtem letniku študija komunikologije – medijske in komunikacijske študije, v času študija pa je bila tudi dvakrat na Erasmus izmenjavi. Že v drugem letniku je odšla v Španijo, in ker jo je leto, ki ga je tam preživela tako navdušilo, se je v drugem semestru tretjega letnika odločila za bilateralno izmenjavo v Kanado. Kot pravi sama, je zaradi študija v tujini postala še bolj samostojna in samozavestna, izkušnje, ki jih je tam pridobila pa ji bodo zelo prav prišle tudi v prihodnosti in pri iskanju službe.
Kam so izginili vsi pravi moški?!
Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
Moj mož – motorični debil
Moj Miha je res en krasen človek. Včasih se mi zdi, da smo se vsi razvili iz opice, le on iz zlate ribice. Ima namreč neverjetno lastnost pozabljanja.
Je to nov parček na slovenski estradni sceni?
Za najbolj vroče govorice, ki te dni krožijo po slovenskih medijih, sta poskrbela Tim Kores in letošnja tekmovalka šova Znan obraz ima svoj glas, Ines Erbus. Med njima naj bi namreč že pred časom preskočile iskrice, letos februarja pa sta se skupaj odpravila tudi na počitnice v Dolomite. So govorice resnične in je Korijevo srce res oddano?
Bralka potožila: ne ljubi ga več, a ne ve, kako naj ga zapusti
Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to, in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!
Seksala bi vsak dan, on pa le enkrat na teden
Pozdravljen, Brane! Najprej morem pohvaliti tvojo rubriko, ki je res super. Imam problem. Stara sem 24, moj fant pa 26 let. Skupaj sva že 4 leta. Fanta imam najraje na svetu in tudi on ima mene. Problem je, da sem lačna seksa. Seksala bi vsak dan, on pa le 1 x ali 2 x na teden, kar je meni absolutno premalo. Veliko se samozadovoljujem, ker se bi mi drugače zmešalo. Opazila sem, da fant tudi velikokrat gleda pornografijo, ko me ni doma. Nič nimam proti, samo ne razumem, zakaj ne seksa z mano. Imam lepo postavo, skrbim za higieno in tudi v postelji vedno poskrbim zanj. Ko pride do seksa, je seks čudovit. On poskrbi zame, jaz zanj. Moti me le, ker se njemu ne da bolj pogosto. Tudi ko se uredim in pridem vsa željna k njemu v posteljo, se pritisnem k njemu, ga božam, poljubljam, mi reče, da je zmatran, zaspan ali pa ga kaj boli. Ne vem, kaj bi še storila. Ni mi vseeno za najino zvezo, ker je ostalo čudovito, ampak brez seksa ne morem. Poleg tega je problem še to, da sem spoznala nekega moškega, ki me noro privlači in jaz njega. Ampak se zadržujem, ker svojega fanta neizmerno ljubim in nočem uničiti razmerja. Bojim se, da bom storila napako in zato te prosim, če mi lahko svetuješ, kaj naj naredim. Aja, pogovor ne pomaga, ker moj vedno pravi, "sej čist dost seksava, kaj bi še rada, če bi vsak dan, bi te itak minil." (Sklepam, da njega očitno bi.) Najlepša hvala za odgovor.
Že dve leti ima fanta, za njegovim hrbtom pa ...
Živjo. Upam, da mi boš lahko pomagal, saj me tale problemček že dolgo muči. Imam fanta, s katerim sem že 2 leti. Ljubim ga in rada sem z njim. Ampak preden sem se z njim podala v zvezo, sem spoznala fanta, ki je bil v zvezi. Spoznavala sva se in se na neki zabavi tudi zapletla.Takrat jaz še nisem bila v zvezi. Nekaj časa kasneje se je on razšel s punco, jaz pa sem prestopila v zvezo. Začel mi je pisati in dobila sva se. Dobivala sva se dobra 2 meseca, potem pa sva imela konflikt. No, in po tem je on našel punco in sedaj je že eno leto v zvezi z njo. Ampak med tem letom njegove zveze sva bila midva stalno v kontaktu. Piševa si, slišiva se. Sama ne greva nikoli ven, ampak vedno se dobiva tako, da zgleda kakor, da se naključno srečava. Tudi velikokrat sva se že skregala vmes, ampak vedno najdeva nekakšen razlog, da si piševa. Aja, naj povem, da do seksa nikoli ni prišlo. Jaz sem se zelo navezala nanj, zanj pa ne vem. Moji prijateljici se je sicer izpovedal, da če ne bi imel punce, bi bil z mano. Jaz sem pripravljena postaviti svoje življenje na stranski tir zanj in on tudi to ve, ampak nikoli ne govori o svojih čustvih. Ne vem, kam to pelje, in ne vem, kaj naj naredim. Prosim za nasvet!
Kako obdržati skrivnega ljubimca?
Zdravo, Brane! Redno berem tvojo rubriko, ker je zanimiva in ker verjamem, da si marsikateri pomagal rešiti težavo. Upam, da boš tudi meni. Imam posebno vrsto težav. Malo mi je nerodno pisati o tem, ampak vseeno bom, ker hočem tvoje mnenje. Aja, zelo mi je všeč, ker vidim, da nikomur ne moraliziraš. Torej, za lažjo predstavo: oba sva poročena, ampak neka nora kemija naju je združila. Vedela sva, da je to samo seks. Jaz sem mu povedala, da imam rada moža in da je to samo to. On ni rekel nič, le nekaj je zamomljal, ampak očitno se je strinjal. Povedala sem mu vse po resnici, kaj hočem od njega, in nikoli ga sploh nisem nič vprašala (ker me ni zanimalo). Vmes mi je rekel, da sem čudna, če mi je to na tak način ok, ampak vsakič, ko sem ga hotela, je "priletel". Naenkrat ga ni. Pogrešam ga, ker je svoje delo opravljal odlično, zdaj pa me mogoče zanima še kaj drugega o njem, ampak očitno je prepozno. Zdaj pa, ali misliš, da ga lahko in predvsem kako, dobim nazaj? Prosim, pusti vse okoliščine, samo na "ta problem" se osredotoči. Hvala. Čudna
Razkrivamo, kaj ima Damjanovič skupnega z uspešno direktorico!
Kaj se zgodi, ko se združita direktorja najstarejše in ene najboljših modnih hiš v Sloveniji ter Slovenska filharmonija? Dobimo izpiljen modni okus, ki ga zastopata in zagovarjata njuna direktorja – Mira Koporčić Veljić in Damjan Damjanovič. Z obema smo poklepetali o sodelovanju in partnerstvu med Namo in Slovensko filharmonijo in o kulturnih družabnih dogodkih, ki se nam obetajo že čez nekaj dni. Na njih ne bo manjkalo glasbenih spektaklov, ob katerih bo nakupovanje še slajše.